Grenlandija odloča o prehodu ameriških sil

Donald Trump, danska premierka Mette Frederiksen in grenlandski premier Jens-Frederik Nielsen so 22. septembra v New Yorku podpisali dopolnilo k ameriško-danski obrambni pogodbi o Grenlandiji iz leta 1951 (Reuters, ABC News). Narsarsuaq in Mestersvig razglaša za novi ameriški »obrambni območji«, kjer pogodba dovoljuje ameriško vojaško delovanje. Ne določa števila vojakov, proračuna ali datuma, ko naj bi območji začeli delovati (podpisani sporazum). Ureja pa premike: ameriške sile dobijo stalno pravico do gibanja po Grenlandiji, za vzpostavitev novih območij pa je še vedno potrebno grenlandsko soglasje.

Prost prehod brez vsakokratnega soglasja

Ko bo dopolnilo začelo veljati, se bodo ameriške sile, vozila ter državne ladje in letala lahko prosto premikale med obrambnimi območji po kopnem, morju in zraku. Državna letala bodo smela preleteti katerikoli del Grenlandije in pristati kjerkoli na otoku, državne ladje pa bodo dobile dostop do podmorskega prostora v grenlandskih teritorialnih vodah (objavljeno dansko besedilo). Za vsak posamezen let ali plovbo ne bo več treba pridobiti novega soglasja vseh treh vlad.

Analitiki se ne strinjajo, koliko novega prinaša ta ureditev. Pogodba iz leta 1951 je ZDA že dovoljevala gradnjo objektov, nameščanje sil in delovanje na dogovorjenih območjih (besedilo pogodbe iz leta 1951). Norveška analiza posameznih določb kljub temu ugotavlja, da dopolnilo širi pravice glede pristajanja in dostopa do podmorskega prostora (Samfunn og politikk).

Največ neposredne koristi ima obstoječa baza. Pituffik Space Base na severozahodu že skrbi za opozarjanje pred raketnimi napadi in nadzor vesolja (US Space Force), dopolnilo pa Washingtonu omogoča, da tam posodobi in razširi svoje dejavnosti. V preambuli je omenjen morebitni protiraketni ščit »Golden Dome«, vendar Reuters ni našel podatkov o denarju, vojakih ali časovnici za ta načrt (Reuters).

Kje lahko Grenlandija še reče ne

Namembnost obeh novih območij še ni določena. Narsarsuaq je civilno letališče na jugu, zgrajeno na nekdanjem ameriškem letališču, Mestersvig pa odročna logistična točka na vzhodni obali. Vse tri vlade se morajo še dogovoriti o velikosti vsakega območja in o tem, katere dejavnosti bodo tam dovoljene (podpisani sporazum).

Vsak predlog za novo obrambno območje mora najprej pisno opredeliti lokacijo, velikost, načrtovane dejavnosti in ukrepe za omejitev lokalnih posledic. Predlog obravnava skupni odbor treh vlad. Če v 90 dneh ne dosežejo soglasja, se pogovori prenesejo na raven namestnikov ministrov, nato pa ministrov (besedilo danskega zunanjega ministrstva). Besedilo ne določa, da bi bil predlog v kateri od teh faz samodejno odobren. Če dogovora ni, novega območja ne bo, Nuuk pa ga lahko zavrne.

Tu Trumpova trditev o »trajnem nadzoru« (Bela hiša) preseže to, kar določa sporazum. Dopolnilo nima roka veljavnosti, zato je ureditev trajna (besedilo danskega zunanjega ministrstva). O novih lokacijah pa odločajo vse tri strani. Za nova območja ter za postavitev objektov ali stalno prisotnost sil države, ki ni članica Nata, je potrebno soglasje vseh treh (objavljeno dansko besedilo).

Danska in Grenlandija sta se zavezali tudi, da bo morebitna prihodnja neodvisna Grenlandija ostala v Natu in prevzela ta dogovor (besedilo danskega zunanjega ministrstva). Zaveza veže le vlade, ki so jo podpisale. Neodvisna Grenlandija bi bila nova država, ki bi sama odločala o svojih zavezništvih.

Kaj morajo potrditi poslanci

Dopolnilo ne začne veljati, dokler Danska in Grenlandija ne končata parlamentarnih postopkov in Washingtona o tem ne obvestita z diplomatsko noto (danska vlada). Po poročanju domačih medijev sta to Folketing, danski parlament, in Inatsisartut, grenlandski parlament (n-tv). Nielsen je dogovor predstavil kot način za zaščito grenlandske pravice do samoodločbe (To Brief).

Evropske vlade so dogovor pozdravile, vendar niso ponudile lastnih sil. Nemški kancler Friedrich Merz je pohvalil rešitev, za katero je dejal, da spoštuje mednarodno pravo in krepi Nato (nemška vlada). Britanski Andy Burnham in norveški premier Jonas Gahr Støre sta ga 27. septembra podprla, vendar nista napovedala napotitve sil ali financiranja Grenlandije (vlada Združenega kraljestva). Za zdaj varnost na tem delu arktičnega krila Nata ostaja v rokah treh vlad.

Ko bo začelo veljati, bo dopolnilo ameriškim letalom in ladjam omogočilo premikanje po Grenlandiji brez vsakokratnega soglasja vseh treh vlad, za uporabo dveh imenovanih območij pa bo še vedno potreben dogovor. Analitiki se ne strinjajo, koliko širše segajo te pravice od določb pogodbe iz leta 1951. Grenlandski poslanci bi jih torej odobrili, še preden je znano, kaj bo na Narsarsuaqu in Mestersvigu. Nielsenova vlada mora Inatsisartut pred glasovanjem pojasniti, čemu bosta lokaciji namenjeni.