Madžarska Ukrajini dopušča priprave, veto pa ohranja

Madžarska je Ukrajini in Moldaviji dovolila pripravo na naslednjo fazo pristopnih pogajanj z EU, vendar lahko še vedno prepreči njen formalni začetek. Veleposlaniki držav članic EU so se 7. oktobra dogovorili, da obe državi pozovejo k predložitvi pogajalskih izhodišč za dva nova sklopa, potem ko je Budimpešta prenehala blokirati ta korak (European Pravda, Kyiv Independent). Soglasje k dejanskemu odprtju Madžarska še vedno pogojuje s sprejetjem predloga zakona o šolah narodnih manjšin, ki ga ukrajinski parlament še ni sprejel (Euronews).

Kaj so veleposlaniki potrdili

Pristopna pogajanja z EU so razdeljena na tematske sklope. Preden se posamezni sklop odpre, Evropska komisija oceni, kako usklajena je zakonodaja kandidatke s pravili EU, vlade držav članic pa to oceno potrdijo. Na dnevnem redu sredinega zasedanja veleposlanikov je bilo predvideno prav takšno potrjevanje za sklopa 2 in 3, ki zajemata enotni trg in konkurenčnost gospodarstva (dnevni red Sveta EU).

Potrditev omogoča EU, da kandidatki pozove k predložitvi pogajalskih izhodišč, vendar se s tem pogajanja še ne začnejo. Za odprtje posameznega sklopa morajo vlade sprejeti ločeno odločitev, nato pa se formalno sestati s kandidatko. Dnevni red kaže le, kaj naj bi veleposlaniki potrdili. O tem, kaj so dejansko sklenili, poročajo mediji na podlagi izjav diplomatov EU, saj besedilo odločitve še ni objavljeno.

Predlog zakona, na katerega čaka Budimpešta

Madžarski pomisleki glede šolanja etničnih Madžarov v ukrajinskem Zakarpatju so starejši od sedanjega spora. Beneška komisija, posvetovalno telo Sveta Evrope za ustavno pravo, je ukrajinsko reformo izobraževanja iz leta 2017 kritizirala, ker je omejila pouk v jezikih manjšin (Beneška komisija). Vlada premierja Pétra Magyara, ki je nasledila vlado Viktorja Orbána, je že v začetku tedna nakazala, da je pripravljena omiliti stališče (To Brief).

Ukrajinski parlament je odgovoril s predlogom zakona, ki bi poseben status namenil šolam, v katerih večina pouka poteka v jeziku manjšine, denimo v madžarščini. Predlog so 1. oktobra vložili v parlamentu, vendar do 7. oktobra še ni prišel na glasovanje (evidenca predloga zakona, besedilo predloga). Zunanja ministrica Anita Orbán je predlog pozdravila. Reuters je ob sklicevanju na dva diplomata EU poročal, da bo Madžarska prenehala nasprotovati obema sklopoma, ko bo ukrajinski parlament predlog sprejel (Reuters).

Takšno zaporedje pojasnjuje, zakaj je Budimpešta popustila pri pripravljalnem koraku. Kandidatki lahko pripravita svoji pogajalski izhodišči, Madžarska pa s tem ne izgubi možnosti veta. Njen ključni vzvod ostaja odločitev o formalnem odprtju.

Moldavija čaka na glasovanje v Kijevu

Moldavija nosi posledice spora, ki ni njen. Druge vlade niso želele obravnavati njene kandidature ločeno od ukrajinske, zato je Kišinjev čakal, medtem ko sta se Budimpešta in Kijev prepirala (Euronews). Podpredsednica vlade Cristina Gherasimov je v sredo povedala, da je Moldavija prejela povabilo Irske, ki trenutno predseduje Svetu EU. Pojasnila je, da gre za pripravo na formalno odprtje na prihodnji konferenci (Moldpres).

Rokovnica je kratka, vendar odvisna od nadaljnjih korakov. Diplomati so 12. oktober navedli kot datum za dogovor o skupnih stališčih EU, torej o izhodišču, s katerim 27 vlad vstopa v pogajanja. Ta datum je odvisen od predhodnega glasovanja v ukrajinskem parlamentu. Diplomati so omenili tudi srečanje ministrov in predstavnikov držav kandidatk v Luxembourgu 13. oktobra, na katerem naj bi sklopa formalno odprli (Kyiv Independent).

Za vsak od teh korakov je potrebno soglasje vseh 27 vlad. Ukrajinski pogajalski okvir, ki določa pravila pristopnih pogajanj, določa, da Svet EU na predlog Evropske komisije soglasno odloča o odprtju vsakega sklopa. To pomeni, da lahko odločitev prepreči katerakoli vlada (pogajalski okvir). Madžarski za ustavitev odprtja ni treba sprožiti nobenega dodatnega postopka; dovolj je, da ne podpiše odločitve.

Madžarska ni opustila nobenega vzvoda: dovolila je pripravljalni korak, obdržala veto nad formalnim odprtjem in napredek Moldavije prepustila glasovanju v parlamentu, na katerega Kišinjev nima vpliva. Če bo ukrajinski parlament v prihodnjih dneh sprejel predlog zakona o šolah, bi lahko vlade oba sklopa odprle v enem tednu. Če se glasovanje zamakne, bo z Ukrajino zastala tudi Moldavija, čeprav zamuda ne bo povezana z njenimi reformami.