Sedem neobjavljenih iranskih pogojev ohranja Hormuško ožino zaprto

Promet skozi Hormuško ožino je le še delček predvojnega obsega. Iran zdaj sporoča, da bo ožina ostala zaprta, dokler Washington ne izpolni sedmih pogojev, ki jih Teheran ni objavil. Evropski ladjarji, zavarovalnice in kupci plina zato čakajo na pogoje, ki jih ne morejo preučiti; tudi sklenjen dogovor pa ladij ne bi samodejno vrnil na morje.

Predsednik iranskega parlamenta Mohammad Bagher Ghalibaf je v nedeljo, 4. oktobra, dejal, da bo ožina zaprta, dokler ZDA ne izpolnijo sedmih pogojev »na podlagi memoranduma iz Islamabada«, poroča Nournews. Pogojev ni naštel. Tudi memorandum ni objavljen: nemško zunanje ministrstvo ga opisuje kot ameriško-iransko izjavo iz junija 2026, ki je napovedala namero o končanju spopadov, vendar njena vsebina ni bila razkrita, napadi pa so se nadaljevali (Auswärtiges Amt).

Kaj je Iran javno zahteval

Iranski mediji so poročali o zahtevah, ne da bi objavili njihov celoten seznam. Analiza na portalu Nournews je 29. septembra zapisala, da paket uradno še ni bil predstavljen (Nournews).

Omenila je štiri zahteve, o katerih so govorili uradniki. Iran želi konec vojne na vseh frontah, tudi v Libanonu, in odpravo ameriške pomorske blokade iranskih pristanišč. Zahteva tudi odpravo omejitev pri prodaji nafte ter sprostitev zamrznjenih iranskih sredstev. Iz poročil ni razvidno, ali so te štiri zahteve med Ghalibafovimi sedmimi, zato zunaj pogajanj ni mogoče vedeti, ali je nedelja prinesla kaj novega.

Spor o tem, kdo bo ukrepal prvi

Sedanja pogajanja so se začela pri Združenih narodih, kjer je zunanji minister Abbas Araghchi predlagal sedemdnevni načrt pod katarskim posredovanjem (ZN). ZDA bi ukrepale prve, v štirih ali petih dneh (Franceinfo). Iran bi ožino odprl šele šesti dan. Donald Trump je načrt 26. septembra zavrnil, ne da bi povedal, kateremu delu nasprotuje (The Hill), kot smo takrat poročali tudi mi (To Brief).

Araghchi je okoli 29. in 30. septembra v Dohi prek katarskih posrednikov prejel odziv ZDA (Reuters via Internazionale). Uradnik, seznanjen s pogovori, je povedal, da se strani najbolj razhajata glede vrstnega reda ukrepov. Iransko zunanje ministrstvo je v nedeljo sporočilo, da se ameriški predlogi osredotočajo na iranski jedrski program, Teheran pa daje prednost Hormuški ožini (Xinhua). Ameriškega besedila ni objavila nobena stran.

Iranski načrt ima prednost, da določa konkretne ukrepe in njihov vrstni red. Po poročanju naj bi Washingtonu nasprotoval prav ta vrstni red. Zgodnja odprava blokade bi ZDA odvzela pomemben vzvod pritiska: ameriško Centralno poveljstvo za Bližnji vzhod je sporočilo, da je do 23. septembra preusmerilo 115 trgovskih ladij, namenjenih v iranska pristanišča ali iz njih (CBS). Tudi premirje v Libanonu je odvisno od Izraela, ki ga ameriški podpis ne zavezuje.

Zakaj podpis dogovora ladij ne bi samodejno vrnil

Podjetje za spremljanje ladij Windward je 29. septembra zabeležilo 17 prehodov skozi ožino, pred vojno pa jih je bilo približno 135 na dan (Argus). Še en tanker je bil 1. oktobra zadet z izstrelkom neznanega izvora (gCaptain).

Zavarovalnice odločajo, kdaj se bodo ladje vrnile. Premije za zavarovanje vojnega tveganja, ki krije škodo na ladji zaradi spopadov, so konec avgusta dosegle 3–8 odstotkov vrednosti ladje; pred vojno so znašale približno 0,25 odstotka, navaja nizozemsko združenje zavarovalnic (Verbond van Verzekeraars). Združenje pravi, da je zavarovalno kritje odvisno od potrjene odstranitve min in obdobja brez incidentov.

Washington skuša znova pridobiti zaupanje trga. Ameriški mornariški častnik Matthew Kawas je 1. oktobra v Rotterdamu dejal, da je ožina »odprta«, in zavarovalnice pozval, naj še naprej zagotavljajo kritje (Schuttevaer). Nizozemski ladjarji so odgovorili, da pozitivna izjava ne zadošča, dokler prehod ni varen in zanesljiv (Transport Online).

Evropa posledice že občuti. Italijanski Edison ni prejel 35 pošiljk katarskega utekočinjenega zemeljskega plina (Staffetta Quotidiana). Vlade lahko prispevajo k večji varnosti plovbe, vendar je evropska ponudba odvisna od dogovora: Emmanuel Macron je 18. septembra povedal, da Francija pripravlja obrambno misijo za spremstvo ladij, a bi jo začela šele po sklenitvi dogovora (Élysée). Nobena vlada ne more zavarovalnicam odrediti, naj znova krijejo tveganja.

Ghalibaf ladjarjem ni ponudil javno preverljivih meril, po katerih bi lahko presodili, kdaj bo Iran odprl ožino. Dogovor bi moral nato omogočiti varne plovbe z zavarovalnim kritjem; evropski kupci, ki čakajo na katarski plin, so od tega drugega preizkusa odvisni bolj kot od prvega, političnega dogovora.