Irska ščiti kmetije ob rezu EU za €141bn

Irska predlaga, da se načrt Evropske komisije za porabo v letih 2028–2034 zmanjša za 141 milijard evrov, približno 8 odstotkov, sredstva za kmetijske subvencije in regionalno pomoč pa ostanejo skoraj nespremenjena (pogajalski okvir Sveta EU). Rez bi najbolj občutili raziskave, obramba in zunanja politika. Vlade, ki želijo manjši proračun, bi tako dobile nižji skupni znesek, zdaj pa morajo povedati, kje bi varčevale, če vztrajajo pri precej globljih rezih.

Znesek 141 milijard evrov je izražen v cenah iz leta 2025, zato ne vključuje inflacije. Poročila o rezu v višini 159 milijard evrov se nanašajo na isti osnutek, preračunan v tekoče cene z napovedano inflacijo (Reuters). Irska je besedilo pripravila, ker v tem polletju predseduje Svetu EU. Predsedstvo se izmenjuje med državami članicami, država, ki ga opravlja, pa vodi pogajanja med vladami.

Kaj je Irska zaščitila in kje predlaga reze

Pogajalski okvir je kompromisni osnutek predsedstva, ki za nobeno vlado ni zavezujoč. Zagotovljeni minimum za dohodkovno podporo kmetom ohranja pri 261,013 milijarde evrov, torej skoraj nespremenjeno. Skupno postavko, ki združuje sredstva kohezijske politike — namenjena manj premožnim regijam — in druge programe, zvišuje na 410,080 milijarde evrov (pogajalski okvir Sveta EU).

Prihranki bi nastali drugje. V primerjavi z načrtom Komisije bi bilo za raziskave, konkurenčnost industrije in varnost na voljo 66,605 milijarde evrov manj. Zunanja politika bi izgubila 33,064 milijarde evrov, med drugim sredstva za države, ki si želijo vstopiti v EU, in za vzhodnoevropske sosede (New Union Post).

Irski minister za evropske zadeve Thomas Byrne besedilo opisuje kot kompromis, ki naj bi pogajanja premaknil naprej (RTÉ). Zasnova ponuja nekaj vsaki strani: vlade, ki zahtevajo varčevanje, dobijo nižji skupni znesek, države, odvisne od kmetijskih in regionalnih sredstev, pa jih obdržijo.

Takih vlad je veliko. Sedemnajst voditeljev, med njimi italijanska premierka Giorgia Meloni in romunski predsednik Nicușor Dan, je 2. oktobra zahtevalo ohranitev sredstev za kmetijstvo in kohezijo (Vlada Republike Slovenije), o čemer smo takrat že poročali (To Brief).

Zakaj zagovorniki varčevanja niso zadovoljni

Šest držav v proračun EU vplača več, kot iz njega prejme: Nemčija, Nizozemska, Avstrija, Danska, Finska in Švedska. Avgusta so zahtevale reze v višini »več sto milijard« evrov, porazdeljene med vsa področja porabe (skupna izjava). Irski predlog je precej skromnejši. Nemški kancler Friedrich Merz je dejal, da predlagani obseg ni podlaga za dogovor (Tagesschau).

Finska pokaže, kje se ta skupina zaplete. Premier Petteri Orpo je prihranke označil za premajhne, nato pa se pritožil, da prevelik del rezov bremeni obrambo, raziskave in nove tehnologije (STT/Suomenmaa). V osnutku, ki iz varčevanja izvzema kmetijstvo in regije, torej zahteva manjši proračun, hkrati pa tudi zaščito prav tistih področij, ki so nosila rez.

Evropski parlament nasprotuje iz drugega razloga. Njegova glavna proračunska pogajalca, Siegfried Mureșan in Carla Tavares, sta 10. oktobra osnutek zavrnila. Ocenila sta, da rezi v konkurenčnost in zunanjo politiko slabijo sposobnost Evrope za naložbe, podporo partnerjem in odzivanje na krize (Evropski parlament).

Kdo lahko dogovor blokira

Sedemletni proračun zahteva soglasje vseh 27 vlad. Pred tem mora Evropski parlament dati soglasje z večino vseh svojih članov (312. člen). Vsaka vlada lahko zato dogovor blokira. Parlament lahko soglasje zavrne, okvira pa ne more preoblikovati; dogovor lahko le sprejme ali zavrne. Voditelji bodo o osnutku razpravljali na vrhu 15. in 16. oktobra (dnevni red Evropskega sveta).

Šest držav neto plačnic zahteva precej globlje reze, kot jih predvideva irski predlog. Ta pokaže, kako težko jih je izvesti, ko so sredstva za kmetijstvo in regije zaščitena: prihranki se tedaj preselijo na področja raziskav, varnosti in zunanje politike, ki jih tudi te države štejejo za pomembna. Šesterica še ni objavila podrobnega nasprotnega predloga, zato ni jasno, kje bi izvedla dodatne reze. Dokler Berlin, Haag in partnerji ne predložijo svojega načrta, je irski dokument edina razdelana različica kompromisa, ki je na mizi.