Napad na kijevske elektrarne zavira premirje

Ruske rakete in brezpilotniki so v napadu, ki se je začel 13. oktobra zvečer, v Kijevu ubili pet ljudi in ranili 36, je sporočila mestna policija (kijevska policija). Po navedbah predsednika Volodimirja Zelenskega je brez elektrike ostalo najmanj 600.000 ljudi (Zelenski). Donald Trump je dva dni prej razglasil, da velja energetsko premirje, uradnik Bele hiše pa ga je opisal zgolj kot predlog, o katerem Rusija še odloča. Sprva naj bi zajel ukrajinske napade na ruske rafinerije, pozneje pa bi se lahko razširil še na elektrarne in omrežje (Axios).

Med tarčami so bile tudi kijevske kogeneracijske elektrarne in toplarne, ki proizvajajo elektriko ter zagotavljajo daljinsko ogrevanje. Z bližajočo se zimo skrbijo, da domovi niso le razsvetljeni, ampak tudi topli.

Objava, ne dogovor

Trump je 11. oktobra zapisal, da »ENERGETSKO PREMIRJE« velja takoj in da sta se strani o njem dogovorili (Trump). V objavi ni bilo besedila dogovora, seznama zaščitenih objektov, postopka za začetek premirja ali načina za preverjanje kršitev.

Moskva premirja ni sprejela. Tiskovni predstavnik Kremlja Dmitrij Peskov je 14. oktobra dejal, da obseg premirja ni določen in da se pogajanja o njem nadaljujejo (Kyiv Independent). Zelenski nove napade označuje za kršitev, tako kot po prejšnjem napadu na kijevsko elektrarno (To Brief). Ker ni skupno sprejetega besedila, začetnega datuma ali nadzornika, ni mogoče pokazati, da je premirje sploh začelo veljati in ga je bilo mogoče kršiti.

Koliko so vredne rafinerije

Ukrajinska ponudba je vzajemna: Kijev bi ustavil napade na ruske rafinerije in dizelske obrate, če bi Rusija prenehala napadati ukrajinsko energetsko infrastrukturo. Napadi na rafinerije so eden redkih načinov, kako lahko Kijev povzroči gospodarsko škodo znotraj Rusije, zato so pogajalski adut, ne obrobno vprašanje.

Zato je vrstni red ukrepov tako pomemben. Če bi prva faza zajela le rafinerije, bi se Kijev odpovedal svojemu adutu, ukrajinske elektrarne in transformatorske postaje pa bi ostale izpostavljene. Kijev zato vztraja, da mora premor zajeti tudi električno omrežje.

Vzvod ima morda tudi Washington. Evropski uradniki so za Financial Times povedali, da so ameriški predstavniki Kijev in evropske prestolnice opozorili na možne posledice (Financial Times). Po navedbah teh uradnikov bi Washington lahko omejil obveščevalne podatke, ki jih deli z Ukrajino, in upočasnil dobavo ameriškega orožja, ki ga plačujejo zaveznice, če Ukrajina ne bi ustavila napadov na rafinerije.

Washington teh navedb ni potrdil. Pojavil se ni noben ukaz o prekinitvi obveščevalne podpore ali dobave orožja. Če poročanje drži, opozorilo kaže, da Washington kot prvo popuščanje pričakuje ukrajinsko ustavitev napadov na rafinerije.

Evropa pritiska, odločitve pa sprejemajo drugi

Evropske vlade podpirajo premor, ki bi zaščitil električno omrežje. Tiskovni predstavnik nemške vlade Stefan Kornelius je dejal, da Nemčija ne vidi znamenj, da bi Rusija premor sprejela, in opozoril na ponovne napade ter smrtne žrtve (MDR). Francoski predsednik Emmanuel Macron je že pred zadnjim napadom pozval k premirju, ki bi zavezovalo obe strani (Elizejska palača).

Italijanska premierka Giorgia Meloni je v senatu podprla vzajemno prekinitev napadov, njena vladna večina pa je sprejela resolucijo, ki vlado zavezuje k diplomatskim prizadevanjem za takojšen premor (Sky TG24). Zavzela se je tudi za evropskega predstavnika v pogovorih, ki bi imel mandat vseh 27 vlad članic EU (italijanski senat). Tak odposlanec bi lahko za pogajalsko mizo govoril v imenu celotne Unije, namesto da bi vsaka prestolnica posebej lobirala pri Washingtonu.

Njen predlog odraža, kje so danes odločitve. Pogoje oblikujeta Washington in Moskva. Kijev odloča, ali bo ustavil svoje napade, in lahko zavrne dogovor, ki bi zajel le rafinerije. Evropske vlade lahko pritiskajo, financirajo in nasprotujejo, vendar nobena od njih ne sodeluje pri pogajanjih o besedilu. Del orožja, katerega dobavo naj bi Washington po poročanju upočasnil, plačujejo zaveznice.

Trump je premirje razglasil, še preden so se Washington, Moskva in Kijev dogovorili, kaj naj bi zajemalo. Rusija je nato nadaljevala napade na ukrajinske energetske objekte, Kremelj pa še vedno pravi, da obseg premirja ni določen. Poročila, da Washington pritiska na Kijev, naj se odpove napadom na rafinerije, ostajajo nepotrjena. Kljub temu kažejo, katero popuščanje je bilo najprej na mizi.