Nizka Donava obremenjuje romunske kupce elektrike

Oba reaktorja v romunski jedrski elektrarni Cernavodă bosta ostala zaustavljena, dokler Donava ne bo omogočala varnega obratovanja, je 11. oktobra sporočil upravljavec Nuclearelectrica. Datuma ponovnega zagona ni navedel (Nuclearelectrica). Sporočilo ne pomeni dodatnega izpada elektrike v omrežju, temveč podaljšuje zaustavitev, ki se je začela poleti. Strošek najprej nosijo podjetja, ki so elektriko iz elektrarne zakupila vnaprej.

Prvi in drugi blok sta se nadzorovano zaustavila 28. julija oziroma 13. avgusta (obvestilo o 1. bloku, obvestilo o 2. bloku). Študija o ustreznosti romunskega elektroenergetskega sistema v obdobju 2020–2025 je njuno skupno neto moč ocenila na približno 1,3 GW (študija o zanesljivosti oskrbe). Neto moč je količina elektrike, ki jo elektrarna po pokritju lastne porabe lahko odda v omrežje. Gre za oceno za potrebe načrtovanja, ne za meritev primanjkljaja elektrike na posamezen dan.

Zakaj zaustavljena reaktorja še vedno potrebujeta reko

Z zaustavitvijo reaktorja se verižna reakcija konča, gorivo pa še naprej oddaja razpadno toploto, ki jo ustvarjajo radioaktivni stranski produkti. Črpalke morajo to toploto odvajati. Nuclearelectrica pravi, da sta oba bloka varno zaustavljena in da so njune varnostne funkcije ohranjene (Nuclearelectrica). Petre Min, vodja odzivnega centra jedrskega regulatorja CNCAN, je povedal, da zaustavljena bloka še vedno potrebujeta vodo iz Donave, ekipe pa več vode usmerjajo proti zajemu (HotNews).

Do meje, pri kateri bi je lahko zmanjkalo, je malo. Vodna uprava ANAR je 10. oktobra pri Cernavodă izmerila vodostaj −259 cm, le tri centimetre nad ravnjo −262 cm, pod katero črpalke hladilnega sistema vode ne morejo več zanesljivo zajemati (Agerpres). Negativni predznak označuje odmik od stalne referenčne oznake, ne globine pod gladino.

ANAR je za dvig vodostaja odredila dodaten izpust 20 kubičnih metrov vode na sekundo iz zadrževalnika Iezer, ki naj bi trajal od 10. do 18. oktobra (Mediafax). O začetku izpusta smo že poročali (To Brief). Za zdaj ni objavljene meritve, ki bi pokazala, koliko te vode doseže črpalke elektrarne.

Višji vodostaj sam po sebi še ne bi pomenil ponovnega zagona reaktorjev. Meja −262 cm pove le, ali lahko črpalke zajemajo vodo. O zagonu odloča upravljavec, ko presodi, da razmere omogočajo varno obratovanje, vendar Nuclearelectrica ni objavila številčnega merila za takšno odločitev (Nuclearelectrica). Tudi izboljšanje razmer na reki se ne obeta hitro. Državni sekretar na energetskem ministrstvu Cristian Bușoi je 7. oktobra povedal, da napovedi za prihodnjih deset dni niso kazale trajnejšega dviga gladine Donave (Digi24).

Kdo krije strošek manjkajoče elektrike

Oskrba je potekala tudi brez elektrarne. Javni podatki upravljavca omrežja Transelectrica so 11. oktobra kazali, da jedrske elektrarne niso proizvajale elektrike; primanjkljaj so pokrivali z vetrno in sončno energijo ter uvozom. Povprečni neto uvoz, torej uvoz, zmanjšan za izvoz, je tisti dan znašal 446 MW (Solar Industry).

Pritisk se prenaša na kupce. Nuclearelectrica je svojo proizvodnjo vnaprej prodala dobaviteljem elektrike in velikim porabnikom. Za nekatere od teh pogodb je nato izdala obvestila o višji sili, s katerimi sporoča, da ji okoliščine zunaj njenega nadzora preprečujejo dobavo (BVB). Kupci elektriko še vedno potrebujejo, zato morajo sami poiskati nadomestne dobave.

Bușoi je obseg pogodbene dobave, ki jo je treba nadomestiti, ocenil na približno 900 MW. Kupci elektriko poiščejo na trgu za dan vnaprej, kjer se na dražbi trguje z dobavo za naslednji dan, ob konicah pa tudi z uvozom od sosednjih držav, denimo Bolgarije. Ta je lahko precej dražji od elektrike po prvotnih pogodbah (Digi24). Številka 900 MW ne pomeni dodatnega izpada, temveč del manjkajoče proizvodnje elektrarne Cernavodă, ki ga je Nuclearelectrica že prodala.

Sporočilo z 11. oktobra podaljšuje obstoječe pomanjkanje, ne povzroča novega izpada (Nuclearelectrica). Dokler zaustavitev traja, morajo kupci, ki so prejeli obvestila o višji sili, elektriko kupovati na odprtem trgu in kriti morebitno razliko glede na ceno iz prvotnih pogodb (BVB). Gospodinjstva bodo višje stroške občutila le, če jih dobavitelji prenesejo nanje; to je odvisno od njihovih pogodb in od tega, koliko časa bo Donava ostala nizka. Bușoi je zavrnil govorice o 50-odstotni podražitvi računov, vendar pričakuje občuten pritisk, če bo ponudba ostala omejena (Jurnalul).