Meridiam prevzema kabel do Cipra

Francoski Meridiam ima zdaj 66-odstotni večinski delež v projektu Great Sea Interconnector, podmorskem elektroenergetskem kablu, ki naj bi Ciper prvič povezal z evropskim električnim omrežjem. Lastniška sprememba je dejstvo. Pogodbeni pogoji, ki določajo, kako se tveganje deli med vlagatelje in odjemalce elektrike, pa niso javni.

Pet dni po podpisu v Atenah niso znani ne kupnina ne višina kapitalske zaveze, ne sestava upravljanja, ne določila o tem, kdo plača morebitne dodatne stroške (Philenews, Baird Maritime). Vrednost projekta ocenjujejo na približno 1,9 mrd. evrov (Kathimerini Cyprus). Približno 657 mio. evrov prihaja iz Instrumenta za povezovanje Evrope, evropskega programa nepovratnih sredstev za čezmejno infrastrukturo. To pomeni, da je treba več kot 1,2 mrd. evrov zagotoviti s kapitalom, dolgom ali z dajatvami, ki se prenesejo na račune za elektriko (Knews Kathimerini). Kot smo poročali prejšnji teden, je ciprska opozicija takoj zahtevala razkritje dogovora, Evropska komisija pa je potrdila, da ji posel še ni bil uradno priglašen za presojo koncentracije, torej za postopek, s katerim se začne preverjanje skladnosti s pravili EU o konkurenci.

Manjkajoči zemljevid tveganj

Podpis 5. avgusta je Meridiamov vstop povezal z vzporednim dogovorom, po katerem naj bi proizvajalec kablov Nexans znova začel raziskave morskega dna na približno 898 kilometrov dolgi trasi (Greek PM, Balkan Green Energy News). ADMIE, grški operater elektroenergetskega omrežja, obdrži 34 odstotkov, tehnično vodenje in prihodnje upravljanje kabla (Politis). Ali ima ADMIE pri posameznih odločitvah pravico veta, ni razkrito.

Večinski vlagatelj in proizvajalec kabla sta zdaj oba francoska. Zamenjava enega državnega oziroma z državo povezanega nosilca projekta z dolgoročnim infrastrukturnim skladom projekt na papirju naredi lažje financirljiv (EUAlive). Toda lažje financirljiv projekt še ni financiran projekt. Končna naložbena odločitev še ni sprejeta.

Ciper lahko plača prvi

Stroški se delijo v razmerju 63 odstotkov za Ciper in 37 odstotkov za Grčijo, kar pomeni precej večje breme na prebivalca za približno milijon ciprskih odjemalcev kot za približno deset milijonov grških (Cyprus Mail). Minister za energijo Michalis Damianos je Meridiamov vstop pozdravil, vendar opozoril, da kabel sam po sebi ne pomeni cenejše elektrike; cene bi se lahko glede na končne pogoje tudi zvišale (Euronews). Dejal je, da bo Ciper pred odločitvijo o neposredni državni udeležbi počakal na skrbni pregled Evropske investicijske banke (Sigmalive).

Po poročanju Politisa je objava iz Aten Nikozijo presenetila, ciprska vlada pa se še ni odločila, ali bo vstopila v projektno družbo (Politis). Obe glavni opozicijski stranki, AKEL in DISY, sta zahtevali popolne podatke o stroških, preden bi Ciper prevzel nove obveznosti (PafosNet).

Tri vrata ostajajo zaprta

Turško pomorsko tveganje, zaradi katerega so se raziskave morskega dna pri Kasosu in Karpatosu leta 2024 ustavile, ostaja nerešeno. Nova grška NAVTEX, pomorsko varnostno obvestilo, ki bi dovolilo raziskovalne operacije, ni potrjena (Cyprus Mail). To ima tudi finančno težo: po navedbah Philenewsa bi grška NAVTEX lahko sprožila dve 25-milijonski ciprski plačili ADMIE na podlagi obstoječega medvladnega dogovora (Philenews). Les Echos je okvir postavil jasno: Meridiam dodaja francosko geopolitično težo, ne odpravlja pa spornega morja (Les Echos).

Evropska komisija še ni prejela uradne priglasitve koncentracije (CNA). Študija Evropske investicijske banke, ki jo Ciper obravnava kot predpogoj, še ni končana. Meridiamov vstop zmanjšuje verjetnost opustitve projekta in izboljšuje možnosti financiranja. Ne dokazuje pa, da se bo projekt zgradil po zdaj predpostavljenih stroških. Dokler študija EIB, priglasitev Evropski komisiji in delničarski sporazum niso javni, se od Cipra pričakuje, da zaupa finančni konstrukciji, katere razporeditve tveganj ne vidi.