NATO obsodi vdore, piloti čakajo

Severnoatlantski svet, najvišje politično telo Nata, se je sestal 12. avgusta in obsodil Rusijo zaradi kršitev zračnega prostora nad Poljsko in Romunijo (Euractiv). Ni sprožil 4. člena, torej določbe Severnoatlantske pogodbe, ki omogoča formalna posvetovanja, kadar se zaveznica počuti ogroženo. Prav tako ni napovedal novih namestitev sil ali javno predstavil sprememb pravil za prestrezanje. Bistvo zgodbe je zato razkorak med političnim opozorilom in vidnimi vojaškimi ukrepi.

Razmerje pristojnosti pojasni, zakaj je ta razkorak pomemben. Nato lahko obsodi, skliče posvetovanja in razporedi sile. Toda piloti in nacionalni poveljniki zračne obrambe se o uporabi orožja še vedno odločajo po nacionalnem pravu, razen kadar Nato izvaja jasno opredeljeno misijo z dogovorjenimi pravili delovanja. Ta delitev se vleče skozi vse incidente zadnjega meseca.

Kaj je prečkalo mejo

Romunija kaže, kako je problem videti v zraku. Romunski radarji so 24. julija zaznali brezpilotni letalnik, ki se je od obale delte Donave pomikal v notranjost države. Vzletela sta dva italijanska Eurofighterja v okviru Natovega varovanja zračnega prostora in dva romunska F-16. Cilj so uničili pri Padini v okrožju Buzău; piloti so ga opisali kot grožnjo tipa Shahed/Geran-2 (Romania Insider). Naslednji dan so pri Sfântu Gheorgheju sestrelili še en brezpilotni letalnik (Le Figaro). Takratni vršilec dolžnosti obrambnega ministra Radu Miruță je pojasnil omejitev: ko se cilj opredeli kot sovražen, sledi takojšnje delovanje, romunske sile pa ne smejo streljati na brezpilotni letalnik, dokler je ta še v ukrajinskem zračnem prostoru (Digi24). Odločilni so hitrost zaznave, razvrstitev cilja in geografija, vse troje pa določa romunsko pravo.

Poljski primer je drugačen. Deli izstrelka so 30. julija padli pri vasi Tarnawa-Kolonia v Lublinskem vojvodstvu. Tožilci so razbitine identificirali kot rusko manevrirno raketo Kh-101 (Rzeczpospolita). Obrambni minister Władysław Kosiniak-Kamysz je v sejmu povedal, da je imel general Ireneusz Nowak pooblastilo za ukaz sestrelitve, če bi pot rakete ogrožala naseljena območja (Polish Defence Ministry). Poljska je poklicala ruskega veleposlanika in mu izročila protestno noto. Kot smo poročali prejšnji teden, so Poljska in baltske države že zaostrovale varovanje kritične infrastrukture zaradi bojazni pred ruskimi operacijami pod lažno zastavo.

Države na prvi črti vidijo preverjanje meja. Dokazi niso enoznačni.

Litovski obrambni minister Robertas Kaunas je dejal, da obveščevalne službe zaznavajo rusko načrtovanje morebitnih provokacij v baltski regiji (LRT). Litovska vojaška obveščevalna služba je dodala konkretnejšo skrb: Rusija bi lahko tarče v baltskih državah napadla z brezpilotnimi letalniki ukrajinske izdelave in s tem zabrisala izvor napada. To bi Natu otežilo zbiranje dovolj jasnih dokazov za skupno ukrepanje (15min). Litva že namešča vojake in ladje za varovanje terminala za utekočinjeni zemeljski plin v Klaipėdi, stikališča LitPol Link in hidroelektrarne Kruonis (Delfi).

Bolgarski primer kaže drugo stran slike. Pri Kardamu, blizu kompresorske postaje na transbalkanskem plinovodu, je 8. avgusta eksplodiral brezpilotni letalnik. Po navedbah bolgarskega obrambnega ministrstva je šlo najverjetneje za vabo tipa Maja, ki jo pogosto uporabljajo ukrajinske sile, dokazov o namernem delovanju proti Bolgariji pa ni bilo (Mediapool). Bolgarija je na pogovor poklicala ukrajinskega, ne ruskega veleposlanika. Modul GPS ni omogočal rekonstrukcije poti (Euronews Bulgaria). Že ta primer spodkopava splošno trditev, da je vsak predmet, ki zaide v zračni prostor ob Natu, namerni ruski preizkus.

Nemčija razkriva drugačno šibkost: tudi kadar je grožnja blizu vojaškemu področju, se obramba pred brezpilotnimi letalniki v mirnem času pogosto začne pri policiji. Berlin širi enoto zvezne policije za obrambo pred brezpilotnimi letalniki na 300 specialistov na osmih lokacijah, vloga Bundeswehra znotraj države pa ostaja ustavno omejena (Bundesregierung, Tagesschau).

Cena obsodbe brez mehanizma

Vzorec teh incidentov je jasen. Romunija je brezpilotne letalnike sestrelila na podlagi nacionalnih pooblastil. Poljska je zračno obrambo aktivirala pod nacionalnim poveljstvom. Litva s vojaki in ladjami utrjuje kritično infrastrukturo. Vsaka država je ukrepala na svoji pravni podlagi. Natova obsodba je problem priznala kot problem zavezništva, ne da bi javno vzpostavila skupni mehanizem za njegovo reševanje. Zavezništvo pravi, da »še naprej krepi« integrirano zračno in raketno obrambo, torej sistem povezovanja senzorjev, letal in sredstev za prestrezanje med zaveznicami. Takšna formulacija opisuje obstoječe delo, ne nove odločitve.

Ponavljajoče se obsodbe brez vidnih skupnih ukrepov lahko Moskvi sporočijo, da je Natov praktični prag višji od njegovega političnega jezika. Razumna ugotovitev ni, da je Rusija v vsakem primeru načrtno preizkušala Nato; bolgarski dokazi temu nasprotujejo. Gre za to, da ponavljajoče se kršitve zračnega prostora, naj bodo posledica malomarnosti ali preverjanja odziva, ustvarjajo vzorec, v katerem države na vzhodnem krilu nosijo operativno tveganje, zavezništvo pa odgovarja z jezikom solidarnosti. Nato je politično opozorilo že izrekel. Še vedno pa ni pokazal skupnih pravil, zaradi katerih bi bila zračna obramba vzhodnega krila predvidljivejša: enotnih meril za uporabo orožja, senzorjev, ki zanesljivo delujejo čez meje, in pooblastil, ki se ne ustavijo na vsaki nacionalni meji.