Nizka Donava ustavlja Paks

Jedrska elektrarna Paks proizvede skoraj polovico madžarske električne energije (World Nuclear). Do 29. julija je eden od štirih reaktorjev prvič doslej obstal, ker je Donava prenizka (Intellinews). Premier Péter Magyar je opozoril, da bi se lahko do 4. ali 5. avgusta ustavila celotna elektrarna, morda za več tednov (Telex). Romunija je iz istega razloga že ustavila en reaktor v Cernavodi (Agerpres). Suša v donavskem porečju iz sistema izriva poceni in stalno proizvodnjo ravno v času, ko je poletna poraba na vrhuncu.

Kako reka ustavi elektrarno

Jedrske elektrarne rečne vode ne uporabljajo kot gorivo, temveč za hlajenje. Para poganja turbine, preostalo toploto pa mora elektrarna odvesti v reko. Madžarska pravila določajo, da temperatura Donave 500 metrov dolvodno od izpusta ne sme preseči 30 stopinj Celzija (MVM Paks, UNECE). Ko je reka prenizka ali pretopla, upravljavci zmanjšajo proizvodnjo: manj elektrike pomeni manj odpadne toplote, ki jo je treba odvesti.

Omejitev se je pokazala hitro. MVM, madžarska državna energetska skupina, je 27. julija začel zmanjševati proizvodnjo, potem ko je vodomer pri Paksu pokazal rekordnih -106 cm (MVM). Dva dni pozneje se je ustavil prvi reaktor. Enako težavo ima romunska Cernavoda: pretok Donave pri Baziasu je padel na približno 1.630 m³/s, kar ogroža delovanje hladilnih črpalk (HotNews). Kot smo poročali ob začetku zaustavitev (To Brief), to ni varnostna kriza. Upravljavci reaktorje ustavijo precej pred pragom, pri katerem bi nastala škoda. Težava je izguba pasovne proizvodnje, torej stalne oskrbe dan in noč, v času največje porabe.

Večerna past

Sončne elektrarne so čez dan ublažile izpad. Madžarski sončni parki so junija proizvedli 1.504,8 GWh, več kot Paks z 1.312,1 GWh (24.hu). Po 18. uri pa proizvodnja iz sonca hitro pade, medtem ko poraba zaradi klimatskih naprav ostane visoka. Po Magyarjevih besedah večerna obremenitev madžarskega omrežja znaša približno 6.000 MW; če bi izpadla celotna elektrarna Paks z močjo 2.000 MW, bi sistem izgubil približno tretjino te obremenitve (Daily News Hungary).

Vsaka nadomestna megavatna ura je dražja. Madžarska je v zadnjih večerih že uvažala več kot 1.000 MW iz sosednjih držav, cene elektrike za dan vnaprej, torej cene za dobavo naslednji dan, pa so se po zaustavitvah zvišale na 122,08 EUR/MWh na Madžarskem in 132,87 EUR/MWh v Romuniji (Serbia Energy). Romunski premier Ilie Bolojan je kot kritično označil obdobje med 20. in 23. uro ter državljane pozval, naj zvečer prostovoljno zmanjšajo porabo (Agerpres).

Kdo plača, ko reka upade

Madžarska se pripravlja na ukaz večjim industrijskim porabnikom, med njimi družbama MOL in Samsung SDI, naj zmanjšajo porabo elektrike, pri čemer naj bi gospodinjstva in bolnišnice zaščitila pred omejitvami (Portfolio). Zaščita gospodinjstev stroška ne odpravi. Prenese ga na tovarne, državna energetska podjetja ali davkoplačevalce.

Kratkoročna zmagovalka je Bolgarija. Romunski mediji poročajo, da bolgarski proizvajalci zagotavljajo ključni večerni uvoz, Profit.ro pa je zapisal, da je »elektrika v romunskih gospodinjstvih paradoksalno odvisna od Sofije« (Profit.ro). Ta prednost je krhka. Donava pri bolgarskem Ruseju je že bila pri -85 cm, pod zgodovinskim minimumom (Club Z). Če se suša poglobi, se bo z enako fiziko hlajenja soočila tudi bolgarska jedrska elektrarna Kozloduj.

Pritisk povečuje tudi Avstrija. Dunajska hidroelektrarna Freudenau na Donavi je proizvedla približno 29 odstotkov manj elektrike od 30-letnega povprečja (MeinBezirk). Ko Madžarska potrebuje uvoz za nadomestitev jedrske proizvodnje, Avstrija pa ima manj hidroenergije za prodajo, se količina poceni elektrike za večerno trgovanje zmanjša.

Evropska komisija je 31. julija sporočila, da spremlja razmere in je pripravljena sklicati koordinacijsko skupino za električno energijo pri EU (Euronews). Suša je jasno izmerila odvisnost srednjeevropskega sistema: poceni večerna elektrika je še vedno vezana na to, da reke ostanejo dovolj globoke in dovolj hladne.