Romunija sprejema izgubo 770 milijonov €

Romunska vlada je opustila poskus, da bi reformo plač v javnem sektorju sprejela še pred evropskim rokom 31. avgusta. Predsednik Nicușor Dan je 26. avgusta sporočil, da se vladajoče stranke niso uspele dogovoriti in da so skupaj sprejele izgubo približno 770 milijonov evrov nepovratnih sredstev iz mehanizma za okrevanje (Digi24, Spotmedia).

Toda Bruselj sredstev formalno še ni zmanjšal. Mehanizem za okrevanje in odpornost, evropski sklad po pandemiji, iz katerega države prejemajo denar po izpolnitvi dogovorjenih reform, deluje po določenem postopku: Romunija vloži zahtevek za plačilo, Evropska komisija preveri, ali je bil mejnik izpolnjen, in šele nato zmanjša znesek, vezan na neizvedeno reformo (EUR-Lex). Tiskovni predstavnik Komisije je konec avgusta dejal, da bo romunsko zakonodajo presojala v okviru zahtevka za plačilo, ne pa vnaprej na podlagi osnutkov zakonov (European Commission audiovisual, Euronews).

Izguba je torej politično sprejeta, pravno pa še nedokončana, kot smo poročali ob zlomu pogajanj (To Brief). Težava za Bukarešto je, da časa za spremembo izida praktično ni več.

Rok zapira izhod

Romuniji je v preteklosti že uspelo rešiti del denarja. Pri tretjem zahtevku za plačilo je po popravkih dobila nazaj 350,7 milijona evrov, medtem ko je 458,7 milijona evrov dokončno izgubila zaradi mejnikov, ki so ostali nerešeni (Agerpres, Radio Romania International). Takrat je imela na svoji strani še čas.

Tokrat je koledar neizprosen. Reforme bi morale biti dokončane do 31. avgusta. Končni zahtevki za plačilo sledijo septembra. Evropska unija mora vsa plačila zaključiti do decembra (smernice Komisije za zaprtje mehanizma, European Parliament EPRS). Zakona, ki do roka ni sprejet, ni mogoče pravočasno oceniti. Popravno obdobje, ki je rešilo del tretjega zahtevka, zdaj ne obstaja več.

Resničen problem, zapakiran kot mejnik

Reforma plač ni bila birokratska kljukica. Romunski javni sektor ima razdrobljen plačni sistem: osnovne plače, sektorske dodatke, imenovane sporuri, in institucionalne izjeme, zaradi katerih so plačila za primerljiva delovna mesta zelo različna (Economedia, Factual.ro). Dodatki brez jasne zgornje meje ministrstvom omogočajo, da plače dejansko zvišujejo mimo uradne plačne lestvice, zato skupni stroški dela postanejo težko predvidljivi.

Reforma bi uvedla enotno nacionalno plačno lestvico z omejitvijo dodatkov, po poročanju medijev približno pri 20 odstotkih osnovne plače. Bruselj je to zahteval, ker bi enoten sistem olajšal nadzor nad deležem javnih plač v gospodarstvu, torej razmerjem med maso plač in BDP. Po navedbah Romania Insider in Nexa News se je Romunija zavezala, da bo to razmerje do leta 2031 zmanjšala za najmanj 1,5 odstotne točke.

Pogajanja so se zlomila pri vprašanju, kdo bo nosil strošek. Zaporedni osnutki so strošek reforme z začetnih 8 milijard levov potisnili proti 12 milijardam levov. Evropska komisija je Bukarešti naročila, naj za vsak izdatek nad dogovorjenim okvirom opredeli trajne prihranke (Digi24). Sindikati so zavrnili nižjo referenčno vrednost. Predsednik Dan je dejal, da je bil zakon tehnično skoraj dokončan, odprto pa je ostalo politično vprašanje: kako razdeliti plačni okvir med poklicne skupine (Gandul).

Izguba je obvladljiva. Čas je slab.

Daniel Dăianu, predsednik romunskega fiskalnega sveta, neodvisnega organa za spremljanje javnih financ, je dejal, da je bilo 770 milijonov evrov že vključeno v proračunsko načrtovanje. Sama odsotnost tega denarja naj zato ne bi ogrozila izvrševanja proračuna v letu 2026. Večja težava je po njegovem to, da bi morala Romunija zakon o plačah vseeno sprejeti za leto 2027, saj njegov namen ni izpolnitev enkratnega cilja, temveč predvidljivost stroškov dela (Stiripesurse).

Izguba boli predvsem zaradi širšega fiskalnega položaja. Romunski javni dolg je ob koncu prvega četrtletja 2026 dosegel 60,1 odstotka BDP, kar je sprožilo domača fiskalna pravila, ki zamrznejo povečevanje izdatkov za zaposlene in socialno varnost (Agerpres). Fitch Romunijo ocenjuje z BBB- in negativnimi obeti, eno stopnjo nad neinvesticijsko ravnjo, pri čemer opozarja na visoke primanjkljaje in slabo preglednost fiskalne politike (Fitch Ratings, Romania Insider).

Romunski investicijski proračun je močno odvisen od evropskega denarja. Po razlagi podatkov finančnega ministrstva, ki jo je objavil Friendship Bridge, je bilo v prvi polovici leta 2026 več kot 70 odstotkov javnih naložb financiranih iz nepovratnih sredstev EU in posojilne komponente romunskega načrta za okrevanje in odpornost (Friendship Bridge). Izpad nepovratnih sredstev pomeni več domačega zadolževanja. Slabša fiskalna verodostojnost zvišuje donos, ki ga vlagatelji zahtevajo za posojanje državi. Oba pritiska zdaj delujeta v isto smer.

Romunski problem je težje rešljiv kot večina poznih zapletov pri mehanizmu za okrevanje. Bolgarija je prekinila parlamentarne počitnice, da bi pred istim rokom sprejela spremembe za javne uslužbence (24 Chasa). Italija je svoj načrt upravljala s šestimi revizijami in prerazporejanjem projektov (Openpolis). Zamujeno avtocesto je mogoče prestaviti iz načrta. Trajna reforma plačnega sistema pa je sprejeta ali pa ni.

Stranke so se izognile bolečemu glasovanju. Javni uslužbenci za zdaj ohranijo sistem dodatkov. Če bo država manjkajoča nepovratna sredstva nadomestila, bodo davkoplačevalci plačali z zadolževanjem. Če jih ne bo, bodo morale počakati nekatere naložbe.