Romuniji grozita dve zavori

Romunija je v petek vložila peti zahtevek za izplačilo iz evropskega Mehanizma za okrevanje in odpornost, vreden 2,84 mrd. evrov, ki zajema 75 mejnikov in ciljev (Digi24, Agerpres). Toda zahtevek še ni izplačilo. Po razčlenitvi ministra Dragoșa Pîslaruja bi Romunija po odbitku predplačil, ki jih je že prejela kot začetno financiranje, dejansko dobila približno 2,08 mrd. evrov: 1,65 mrd. evrov nepovratnih sredstev in 433 mio. evrov posojil (Mediafax, Stirile ProTV). Tudi ta nižji znesek bo prišel le, če bo Evropska komisija potrdila, da je država izpolnila reforme, h katerim se je zavezala.

Mehanizem za okrevanje in odpornost, osrednji povojni sklad EU po pandemiji, financiran s skupnim zadolževanjem v višini več sto milijard evrov, deluje po preprostem pravilu: države dobijo denar šele po dokazani izvedbi, ne ob vložitvi prošnje (EUR-Lex). Romunija je prošnjo vložila. Zdaj bo odločal dokazni material.

Dva meseca za preverjanje 75 pogojev

Komisija ima za pregled romunskih dokazil približno dva meseca. Nato imajo višji finančni uradniki držav članic še štiri tedne za mnenje, preden se lahko izplačilo izvede (EUR-Lex, IEU Monitoring). Vlada želi sredstva prejeti še v letu 2026. To je tesen časovni načrt. Smernice Komisije določajo, da morajo biti vsi mejniki izpolnjeni do 31. avgusta 2026, končni zahtevki vloženi do konca septembra, vsa izplačila pa končana do decembra (smernice Komisije za zaključek).

Če Komisija ugotovi, da posamezne obveznosti niso izpolnjene, lahko del plačila zadrži. Španski šesti zahtevek kaže, kako ta mehanizem deluje: Madrid je prejel 6,234 mrd. evrov, vendar šele potem, ko je Bruselj potrdil 73 mejnikov, trije cilji pa so zaradi pomanjkljivih dokazil ostali odprti (RTVE, La Moncloa). Bruselj praviloma ne zavrne celotnega zahtevka. Pogaja se, zadrži sporne dele in jih sprosti, ko država predloži ustrezna dokazila.

Zapiranje premoga in politika plač

V romunskem zahtevku sta posebej ranljivi dve področji. Prvo je premog in razogljičenje. Komisija je 6. avgusta opozorila, da bo preučila spremembe romunskega zakona o razogljičenju, ki jih je sprejel parlament in bi lahko spodkopale cilj zaprtja 710 MW premogovnih zmogljivosti. Ta mejnik je Bruselj pred tem že označil za izpolnjenega (Agerpres).

Drugo področje je zakon o plačah v javnem sektorju. Koalicijske stranke se ne morejo dogovoriti o zgornjih mejah plač, zakon pa mora biti sprejet do 31. avgusta. Zastoj ogroža približno 771 mio. evrov nepovratnih sredstev (Romania Insider, Antena 3). Kot smo poročali pred tremi tedni, je bil plačni zakon že prej politično najbolj izpostavljena reforma v romunskem načrtu.

Kdo plača, če Bruselj zadrži denar

Če bo zahtevek potrjen, bo Romunija prejela evropska sredstva, ki jih ni treba vrniti. Če bo Bruselj del izplačila zadržal, bo morala država manjkajoči denar nadomestiti z zadolževanjem, zamakniti projekte ali zmanjšati porabo. Po podatkih ZF so donosnosti romunskih državnih obveznic že nad 6,7 odstotka, zato je zamenjava brezplačnih evropskih nepovratnih sredstev s tržnim zadolževanjem draga.

Popolna odobritev bi delež dejansko prejetih romunskih nepovratnih sredstev povečala na približno 78 odstotkov skupne dodelitve iz mehanizma, ki znaša 13,57 mrd. evrov, s sedanjih 66 odstotkov (ZF, Mediafax). Pri vsakem zadržanju izgubijo davkoplačevalci, ki krijejo dražje zadolževanje, in lokalne skupnosti, ki čakajo na bolnišnice in ceste, za katere so bila ta sredstva namenjena.

Za širšo EU je primer pomemben tudi zato, ker se je Mehanizem za okrevanje in odpornost financiral z dolgom, najetim v imenu vseh držav članic (Svet EU). Ali bo model plačila po izvedbi zdržal pritisk rokov, zadeva vsako državo, ki jamči za ta dolg. Romunija ni odklenila 2,84 mrd. evrov. V Bruselj je poslala dokumentacijo, vrednost te dokumentacije pa bo določila ocena Komisije, pričakovana okoli oktobra.