Ruski dizel: dovoljenje trči ob prepoved ZDA

Teden dni po tem, ko je Donald Trump napovedal pošiljke ruskega dizelskega goriva, ni bil javno imenovan noben ameriški kupec niti potrjen tovor, namenjen v ZDA. Washington je izdal dovoljenje za trgovanje z njim, vendar z njim ne more odpraviti zakona iz leta 2022, s katerim je Kongres prepovedal uvoz ruskih naftnih derivatov. Evropska prepoved uvoza ostaja nespremenjena, a se nadzor EU oslabi, ko tankerji odplujejo v tretje države.

Dovoljenje, ki trči ob zakon

Urad za nadzor tujega premoženja (OFAC), ki upravlja ameriške sankcije, je izdal splošno dovoljenje št. 135. To dopušča prodajo in dobavo ruskega dizelskega goriva, tudi v ZDA, do 7. aprila 2027 (dovoljenje OFAC). Ne določa kupca, količine ali cene, Rusiji pa tudi ne nalaga, naj ustavi napade na Ukrajino.

Kongres še vedno prepoveduje to, kar dovoljuje ministrstvo za finance. Leta 2022 je prepovedal uvoz ruskih naftnih derivatov; prepoved preneha veljati šele, ko predsednik Kongresu uradno potrdi, da so izpolnjeni določeni pogoji. Med njimi sta umik ruskih sil in premirje, ki bi ga sprejela Ukrajina (javni zakon 117-109). Takšnega potrdila v javno dostopnih evidencah nismo našli.

Trump je pozneje dejal, da je dizelsko gorivo namenjeno svetovnim trgom, »ne nam« (Reuters). V dovoljenju takšne omejitve ni. Trumpova izjava izraža namen, ki ga pravno besedilo ne določa.

Velike številke, neznani kupci

Trumpova obljuba je zvenela natančno: napovedal je takojšnjo dobavo več kot 300.000 ton, pozneje pa še do 3 milijone ton, odvisno od ruskih rafinerij (Truth Social). Te napovedi so ustvarile naslovno številko 4,8 milijona ton, ki je v začetku tedna sprožila kritike v Evropi in ZDA (To Brief). Nobena od teh količin ni pogodbeno dogovorjena.

Ruska vlada je odprla ožjo možnost. 10. oktobra je dovolila prodajo začetnih 500.000 ton na svetovnih trgih, podjetjem pa prepustila sklenitev pogodb s tujimi kupci (ruska vlada). V sklepu ni določila, da bi bil kateri od tovorov namenjen ZDA.

Svetovalec v Kremlju Kiril Dmitrijev je 14. oktobra priznal, da ostaja »veliko odprtih vprašanj«, a vztrajal, da bo gorivo doseglo ZDA (Interfax). Ni navedel kupca, ladje ali datuma natovarjanja. Tanker, ki naj bi 13. oktobra natovarjal dizelsko gorivo v ruskem pristanišču na Baltiku, je imel kot cilj navedeno Maroko (Baird Maritime).

Kje se konča nadzor EU

Pravo EU o sankcijah prepoveduje nakup ali uvoz ruskega dizelskega goriva v Unijo. Ameriško dovoljenje zato ne more omogočiti raztovarjanja tankerja v Rotterdamu (uredba EU). Za spremembo prepovedi bi bilo potrebno soglasje vseh vlad članic EU. Evropska komisija sporoča, da sankcije ostajajo v veljavi in da jih bo še naprej uveljavljala (brifing Komisije).

Nadzor EU je šibkejši pri dizelskem gorivu, namenjenem državam zunaj Unije, denimo Maroku. Tam lahko EU vpliva le prek svojih ladjarjev, zavarovalnic in bank. V okviru cenovne kapice lahko ti sodelujejo pri trgovanju z ruskimi naftnimi derivati s kupci zunaj EU le, če je cena tovora nižja od zgornje meje, ki jo določijo zahodne države (uredba EU). Če tanker ne uporablja evropskih storitev, to pravilo zanj sploh ne velja.

Rusija morda niti nima veliko dodatnega dizelskega goriva za izvoz. Mednarodna agencija za energijo ocenjuje, da sprostitev ruskih omejitev izvoza verjetno ne bo bistveno spremenila svetovne ponudbe, saj so ukrajinski napadi poškodovali rafinerije in omejujejo rusko proizvodnjo (IEA).

Washington je doslej dovolil trgovanje z ruskim dizelskim gorivom, ne da bi pojasnil, kdo bi ga kupil v ZDA ali kako bi bil tak uvoz skladen z ameriško prepovedjo. Če se pojavi tovor, namenjen v ZDA, bo morala administracija Kongresu pojasniti, kako je skladen z zakonom iz leta 2022, ki še vedno velja.