Dovoljenje za ruski dizel trči ob prepoved ZDA

Cena terminskih pogodb za dizelsko gorivo v ZDA je v nekaj urah po napovedi Donalda Trumpa 9. oktobra, da bo Rusija gorivo poslala na svetovne trge, padla za skoraj 5 odstotkov, na približno 4,64 dolarja za galono (Reuters). Padec nakazuje, da trgovci v cene že vračunavajo gorivo, za katero pričakujejo, da bo na voljo pozneje. Dva dni zatem je Washington odprl pravno pot za ruski dizel. V doslej dostopnih poročilih ni podatka o novi pošiljki, pravni položaj po ameriškem zakonu o uvozu ni razjasnjen, evropska prepoved pa ostaja v veljavi.

V prejšnjem poročilu smo obravnavali samo dovoljenje (To Brief). Tokrat spremljamo, kaj se je odtlej zgodilo in kaj še ni.

Tri različne obljube

Trump je v objavi naštel več kot 300.000 ton takoj, 500.000 ton novembra, nato milijon ton in še dodatne tri milijone ton, odvisno od stanja ruskih rafinerij (Truth Social).

Moskva se je zavezala k manjši količini, vendar precej manj določno. Po obvestilu ruske vlade z 10. oktobra je Rusija delno odpravila prepoved izvoza dizla za prvo fazo, ki naj bi obsegala do 500.000 ton, naftne družbe pa naj bi začele sklepati pogodbe s tujimi kupci (Russian government). V obvestilu ni navedeno, kdo bo gorivo izvozil, kdo ga bo kupil, s katero ladjo naj bi ga prepeljali ali kdaj naj bi ga naložili. Prav tako ne piše, da je namenjeno ZDA. V dostopnih poročilih ni dokumentirane nobene nove pošiljke v okviru dogovora.

Ključno vprašanje je, ali ima Rusija dizel sploh na voljo. Mednarodna agencija za energijo je dokumentirala obsežno škodo na ruskih rafinerijah zaradi ukrajinskih napadov (IEA). Septembra je ruski izvoz dizelskega goriva in plinskega olja padel na približno 144.000 sodčkov na dan, najmanj v zadnjem desetletju (Rigzone). Analitiki so za AP ocenili, da bi gorivo, poslano v ZDA, lahko zgolj preusmerili od obstoječih kupcev, s čimer se svetovna ponudba ne bi povečala (AP).

Dovoljenje trči ob zakon

Ameriška poteza za zdaj odpira pravno možnost, vprašanje dejanske dobave pa ostaja odprto. Sestavljata jo dve ravni, ki kažeta v nasprotni smeri. Ministrstvo za finance je z dokumentom General License 135, splošnim dovoljenjem svojega urada za sankcije, podjetjem omogočilo prodajo, dobavo in uvoz ruskega dizla do 7. aprila 2027, ne da bi za vsak posel posebej zaprosila (OFAC). Dovoljenje ne omejuje količine.

Kongres je leta 2022 sprejel zakon, ki prepoveduje uvoz ruske nafte in naftnih derivatov v ZDA ter določa stroge pogoje za odpravo prepovedi (US Congress). Dovoljenje tega zakona sploh ne omenja.

Uvoznik ima tako dovoljenje ene veje oblasti in prepoved druge. Ministrstvo za finance ni pojasnilo, ali lahko tovor ruskega dizla sploh opravi carinske postopke v ZDA. Kupec, ki razmišlja o pogodbi, zato ne ve, ali bi gorivo lahko zakonito uvozil.

Kaj to pomeni za Evropo

Pravila EU se niso spremenila. Člen 3m osrednje uredbe EU o sankcijah proti Rusiji še vedno prepoveduje uvoz ruskih naftnih derivatov, tudi dizla (EUR-Lex). Ameriško dovoljenje te uredbe ne more spremeniti, zato za evropske kupce veljajo ista pravila kot prejšnji teden.

Jedro evropskega nasprotovanja je finančno. Kaja Kallas, visoka predstavnica EU za zunanje zadeve in varnostno politiko, je 10. oktobra opozorila, da rahljanje sankcij za dizel Moskvi prinaša dodatne prihodke za vojno (Kallas). Njen argument izhaja iz namena embarga EU: Rusijo izriniti z velikih trgov goriv, da bi zmanjšali sredstva za financiranje vojne. Če bi se prodajna pot v ZDA uresničila, bi bil ta pritisk manjši.

Za zdaj ta pot obstaja predvsem na papirju. Rusija bo dodatne prihodke ustvarila le, če ima presežni dizel za prodajo in če ga kupci lahko zakonito uvozijo v ZDA. Če gorivo zgolj preusmerijo od obstoječih kupcev, kot menijo analitiki AP, je vpliv na prihodke Moskve težje oceniti. To je sklepanje na podlagi razmer v ponudbi, ne izmerjen rezultat.

Tudi evropski vozniki ne bi smeli pričakovati občutnejšega pocenitve. Z dizlom se trguje na povezanem svetovnem trgu, zato lahko nižja cena v New Yorku zniža tudi znesek, ki ga evropski uvozniki plačujejo za gorivo iz drugih držav. Kljub temu nemško združenje naftne industrije pričakuje le majhen vpliv na cene na nemških bencinskih servisih (Tagesschau).

Ministrstvo za finance mora Kongresu in uvoznikom pojasniti, kako je General License 135 skladen z zakonsko prepovedjo uvoza. Dokler tega ne stori, velja naslednje: Moskva je dovolila izvoz goriva, za katero še ni pokazala, da ga lahko dobavi, namenjeno trgu, ki ji morda pravno sploh ni odprt.