17 držav brani kmetijska in regionalna sredstva

Pogajanja o večletnem proračunu EU za obdobje 2028–2034 odpirajo spor o tem, katera sredstva zaščititi in kdo bo plačal za nove prednostne naloge. Sedemnajst vlad držav EU je 2. oktobra podpisalo pismo, v katerem zahteva, da se »ohrani skupni obseg sredstev za kohezijsko politiko in skupno kmetijsko politiko« (POLITICO, EU Today). Šest premožnejših držav želi, da se isti proračun zmanjša. Obe zahtevi je mogoče uskladiti le z zmanjšanjem drugih izdatkov ali večjimi prispevki, vendar nobena skupina še ni povedala, kdo bi plačal razliko.

Skupna kmetijska politika (SKP) podpira dohodke kmetov, kohezijska politika pa financira naložbe za zmanjševanje razvojnih razlik med revnejšimi in bogatejšimi regijami. Pismo so podpisale države od Španije, Italije in Grčije do Poljske, Romunije in baltskih držav (EU Today).

Pismo so poslali irskemu premierju Micheálu Martinu. Njegova vlada vodi pogajanja in pripravlja nov osnutek, ki ga bodo voditelji obravnavali na vrhu 15. in 16. oktobra (POLITICO).

Pismo ne navaja zneska, ki naj bi ga zaščitili. Po poročanju ANSA opozarja, da predlog Evropske komisije ob upoštevanju inflacije že zmanjšuje sredstva za kmetijstvo in regije, čeprav skupni proračun raste. Za obrambo in konkurenčnost želi dodatna sredstva, ne nadaljnjih rezov.

Zagovorniki manjšega proračuna

Nemčija, Nizozemska, Avstrija, Danska, Finska in Švedska so skupno stališče predstavile 27. avgusta (nemška vlada). Konec septembra so zahtevale, naj se proračun zmanjša za »več sto milijard evrov« (Euronews). Martina so pozvale tudi k pripravi manjšega osnutka (To Brief).

Evropska komisija predlaga 1.763,1 mrd. evrov v stalnih cenah iz leta 2025, torej brez upoštevanja predpostavljene inflacije. V ta znesek je vključenih 149,3 mrd. evrov za odplačilo dolga, nastalega zaradi popandemičnega okrevanja (Raziskovalna služba Evropskega parlamenta). Denarja za odplačilo tega dolga ni mogoče hkrati nameniti kmetijstvu, regijam ali obrambi.

Šesterica v avgustovski izjavi zahteva manjši skupni proračun, ne navaja pa programov, ki bi jih bilo treba zmanjšati (nemška vlada). Skupina ni enotna glede tega, kje bi varčevali. Finski premier Petteri Orpo je pismo podpisal, a dejal, da Finska ne zahteva zmanjšanja kmetijskih podpor (Yle).

Kaj je zagotovljeno in za kaj se bo treba potegovati

Po oceni Istituto Affari Internazionali bi bila skupna sredstva za kmetijstvo in kohezijo v realni vrednosti približno 14 odstotkov nižja kot danes (IAI). Evropska komisija bi obe področji združila v en državni načrt za vsako članico (zakonodajni pregled Evropskega parlamenta).

V teh načrtih sta zagotovljena dva zneska. Za manj razvite regije je namenjenih 218 mrd. evrov (Bruegel). Za podporo dohodkom kmetov je namensko rezerviranih še 295,7 mrd. evrov (pregled SKP Evropskega parlamenta).

Vse druge potrebe se bodo potegovale za 235 mrd. evrov prilagodljivih sredstev, iz katerih bo treba financirati tudi migracije in nadzor meja (Bruegel). Pritisk bo največji pri premožnejših regijah brez zagotovljenega deleža ter pri programih za razvoj podeželja zunaj rezerve za dohodkovno podporo. Izpostavljena so tudi velika kmetijska gospodarstva. Plačila nad 20.000 evrov bi se zmanjšala, posamezen kmet pa ne bi mogel prejeti več kot 100.000 evrov na leto (pregled SKP Evropskega parlamenta).

Kdo lahko blokira dogovor in kdo bi plačal

Po 312. členu pogodb EU morajo vlade proračun sprejeti soglasno, potrditi pa ga mora Evropski parlament (EUR-Lex). Vsaka od obeh skupin lahko dogovor prepreči, nobena pa svojih zahtev ne more vsiliti. Ministre so 22. septembra pozvali, naj navedejo programe, ki jih štejejo za ključne (irsko predsedstvo Sveta EU).

Če dogovora ne bo pravočasno, se bodo prenesle zgornje meje porabe za zadnje leto sedanjega finančnega okvira (EUR-Lex). Morebitna nova poraba za obrambo ali konkurenčnost bi se morala umestiti v te stare omejitve.

Sedemnajsterica predlaga tri načine za financiranje večjega proračuna: počasnejše odplačevanje dolga iz obdobja pandemije, odpravo rabatov, zaradi katerih nekatere bogatejše države prispevajo manj, ter nove prihodke EU, ki bi bili pravični in ne bi nesorazmerno obremenili ljudi z nižjimi dohodki (ANSA). Vsaka možnost bi strošek prenesla na druge. Počasnejše odplačevanje bi breme preložilo na prihodnje proračune EU, odprava rabatov pa bi povečala prispevke držav, ki jih zdaj prejemajo.

Novi prihodki bi morali priti od podjetij ali potrošnikov. Evropska komisija ocenjuje, da bi njeni predlagani novi viri lahko prinesli 58,5 mrd. evrov na leto, vendar je treba vsak vir posebej odobriti (Evropska komisija).

Vlade bi lahko povečale tudi nacionalne prispevke, zmanjšale sredstva za druge programe ali se v omejenem obsegu zadolžile. Če bi kmetijska in kohezijska sredstva zaščitili v manjšem proračunu, bi bilo treba zmanjšati drugo porabo ali spremeniti, kdo plača in kdaj. Nobena skupina še ni pojasnila tega kompromisa, sedemnajst držav pa ni povedalo, kolikšen znesek želi zaščititi. Martinov prenovljeni osnutek bo prvi predlog, ki bo moral to izbiro izraziti v konkretnih zneskih.