Šest vlad zahteva globlje reze v proračun EU

Irska, ki vodi pogajanja med vladami EU, je predlagala, naj proračun EU za obdobje 2028–2034 znaša 1.826 milijard evrov. To je manj od 1.985 milijard evrov, kolikor je predlagala Evropska komisija (ORF, Svet EU). Gre za pogajalski predlog, ne za sprejeti proračun. Nemčija in pet drugih držav menijo, da je še vedno previsok, vendar se ne strinjajo, katere programe bi bilo treba oklestiti.

Nemški kancler Friedrich Merz je 10. oktobra dejal, da proračun takšne višine ne more biti podlaga za dogovor (nemška vlada). Irski predlog pokaže, zakaj je zahtevati dodatne prihranke lažje kot določiti, kje jih je mogoče doseči.

Del razlike med zneskoma pojasnjuje pričakovana inflacija v sedmih letih. V cenah iz leta 2025, ki omogočajo primerjavo enake kupne moči, je irski predlog za 141 milijard evrov oziroma približno 8 % nižji od predloga Komisije (Svet EU, Reuters). Oba zneska sta zgornji meji: določata, koliko obveznosti za programe lahko EU prevzame v tem obdobju, ne pomenita pa, da bi denar izplačala naenkrat.

Kmetijstvo in regije utrpijo najmanjše reze

Irska prihrankov ni razdelila enakomerno, kot smo poročali že ob objavi osnutka (To Brief). Subvencije za kmetijstvo in kohezijska sredstva, nepovratna sredstva EU za zmanjševanje razlik med bogatejšimi in revnejšimi regijami, so v proračunskem razdelku, ki se zmanjša le za 3,4 % (Svet EU). Zagotovljena spodnja meja podpore dohodkom kmetov ostaja pri nekaj več kot 261 milijardah evrov v cenah iz leta 2025 (reforma skupne kmetijske politike).

Večji rezi so predvideni drugje. Razdelek za raziskave, obrambo in drugo porabo za konkurenčnost se zmanjša za 12,8 %, sredstva za zunanjo politiko pa za 17,4 % (Svet EU). V razdelku za raziskave in obrambo sta najbolj vidna reza pri dveh programih. Proračun za Horizon Europe, raziskovalni program EU, se zmanjša s približno 154,9 na 140,0 milijarde evrov, postavka za obrambno industrijo, varnost in vesolje pa s približno 115,7 na 100,7 milijarde evrov (Svet EU).

Univerze in proizvajalci orožja zaradi teh sprememb danes ne izgubijo denarja, saj gre za nižje zgornje meje prihodnje porabe. Učinek se bo pokazal pozneje: univerze, laboratoriji in dobavitelji obrambne opreme se bodo potegovali za manjši znesek, zato bo financiranih manj predlaganih projektov.

Večji rezi, toda v katere programe?

Nemčija, Danska, Nizozemska, Avstrija, Finska in Švedska zahtevajo prihranke v višini »več sto milijard evrov« (danska vlada). V skupni izjavi ne navajajo novega skupnega zneska niti tega, kako bi prihranke razdelili med programe. Prav tako ne povedo, ali jih računajo glede na predlog Komisije ali na irski predlog (nemška vlada). Merz je jasno povedal, da irsko znižanje ne zadostuje, ne glede na izbrano izhodišče.

Šesterica se ne strinja niti o tem, kje bi bilo treba varčevati. Danski finančni minister Peter Hummelgaard želi, da bi podpora kmetijstvu in sredstva za regionalni razvoj predstavljali manjši delež proračuna (DR). Tudi finski premier Petteri Orpo zahteva nižji skupni znesek. Po njegovem je irski predlog že preveč posegel v sredstva za obrambo, raziskave in nove tehnologije, zato je pozdravil zaščiteni minimum za podporo kmetom (finska vlada).

Obe možnosti naletita na nasprotovanje zunaj skupine. Sedemnajst voditeljev, med njimi italijanska premierka Giorgia Meloni in romunski predsednik Nicușor Dan, je 2. oktobra zahtevalo, naj se ohranijo sredstva za kmetijstvo in kohezijo (slovenska vlada). Glavna pogajalca Evropskega parlamenta Siegfried Mureșan in Carla Tavares nasprotujeta že rezom, ki jih je Irska predlagala za konkurenčnost in zunanjo politiko (Evropski parlament).

Ti ugovori imajo težo, saj so za sprejetje proračuna potrebni soglasje vseh vlad in privolitev Evropskega parlamenta (Pogodba EU, člen 312). Končni dogovor lahko prepreči že ena država članica ali Evropski parlament.

Šesterica je torej razdeljena glede dveh spornih možnosti. Lahko poseže v sredstva za kmetijstvo in regije, katerih ohranitev zagovarja 17 vlad, ali pa še bolj zmanjša sredstva za raziskave in obrambo, čemur nasprotujeta Finska in Evropski parlament. Merz je irski predlog zavrnil, ne da bi povedal, katero možnost podpira. Voditelji bodo o proračunu razpravljali 15. in 16. oktobra (Evropski svet). Če šesterica ne bo predstavila lastnega zneska in seznama programov za reze, bo irski osnutek edini konkreten predlog na mizi.