V Hormuški ožini zadeli tri tankerje

Po poročilih naj bi v torek, 29. septembra, neznani izstrelki zadeli tri tankerje v Hormuški ožini. Opozorila so se pojavila šele naslednje jutro (gCaptain). Skozi ožino potujejo nafta iz Perzijskega zaliva in katarski plin, od katerih je odvisna tudi Evropa, promet pa je že pred tem upadel na majhen del predvojne ravni. Opozorila povečujejo tveganje na tej poti, ne razkrivajo pa, kdo je streljal, niti ne kažejo, da bi se stroški za Evropo že povečali.

Kaj potrjujejo opozorila

Opozorila je izdala UK Maritime Trade Operations (UKMTO), britanska pomorska služba, ki trgovske ladje opozarja na nevarnosti. V sredo jih je objavila kot obvestila s številkami 144-26 do 146-26 (UKMTO 144-26, UKMTO 146-26). Evropski mediji so o njih poročali v nekaj urah (Le Figaro).

Eno obvestilo opisuje zadetek tankerja za surovo nafto v levi bok, torej na levi strani ladje. Drugo se nanaša na ladjo, ki jo je nekaj zadelo med plovbo proti Perzijskemu zalivu.

V obvestilih UKMTO ni ocene škode ali podatkov o posadkah. Molka ne gre razumeti kot dobro novico, saj pomeni le, da teh podatkov še niso objavili. Obvestila temeljijo na poročilih samih ladij o zadetkih, ne navajajo pa vrste orožja, kraja izstrelitve ali odgovorne strani.

Kaj povedo prejšnji napadi — in česa ne

Obe strani v vojni sta napadali ladje v teh vodah. Iranska revolucionarna garda je 18. septembra trdila, da je zadela tanker Trend, ker je brez dovoljenja prečkal ožino (AP). Reuters je 6. septembra poročal, da so ameriške sile napadle iranske tankerje med uveljavljanjem blokade iranskih pristanišč (Reuters).

Ti dogodki kažejo, da je ožina območje spopadov, o tem, kdo je zadel omenjene tri ladje, pa ne povedo ničesar. Za ugotovitev bi bili potrebni fizični dokazi, na primer najdeni ostanki izstrelkov, radarski zapisi ali pregledi držav zastave, torej držav, v katerih so ladje registrirane. Takih dokazov še niso objavili.

Pogovori med Washingtonom in Teheranom, ki bi lahko zmanjšali pritisk na plovbo skozi ožino, niso prinesli dogovora (To Brief).

Kako posledice občuti Evropa

Ladje še vedno plujejo skozi ožino, a le redke. Po podatkih družbe Windward za spremljanje ladij, ki jih navaja Argus, je na dan napadov ožino prečkalo 17 ladij, pred vojno pa približno 135 na dan (Argus).

Vlade ne odločajo, ali bodo ladje plule. Odločitev sprejmeta poveljnik in upravljavec posamezne ladje, zavarovalnice pa določijo ceno zavarovanja plovbe. Opozorilo UKMTO vpliva na te odločitve, ne sprejema pa jih.

Evropa posledice občuti prek energetskih trgov. Pred vojno je skozi Hormuško ožino dnevno steklo približno 20 milijonov sodov nafte, kar je okoli petina svetovne porabe, navaja ameriška uprava za energetske informacije (EIA) (EIA). Katarski utekočinjeni zemeljski plin (UZP), ki ga ohladijo v tekoče stanje, da ga lahko prevažajo tankerji, nima plinovodne poti, ki bi obšla ožino.

Posledice so vidne tudi v Italiji. Energetsko podjetje Edison je od začetka vojne ostalo brez 35 pošiljk katarskega UZP, do začetka decembra pa naj bi jih izgubilo še šest. O tem je 28. septembra, dan pred napadi, poročal strokovni časnik Staffetta Quotidiana (Staffetta Quotidiana).

Torkova poročila o napadih pomenijo dodatno tveganje na poti, po kateri je bilo zaradi vojne že tako težko prevažati energente. Za zdaj ne kažejo, da bi povzročila dodatne stroške. Ni objavljene zavarovalne ponudbe, cene goriva ali podatka o dobavah, na podlagi katerega bi bilo mogoče ločiti učinek teh napadov od izgub, ki jih je vojna povzročila že prej. Odgovornost bo ostala neznana, dokler preiskovalci ali države zastave ne objavijo fizičnih dokazov.