Trumpov dogovor o ruskem dizlu brez tovora

Washington je po telefonskem pogovoru Donalda Trumpa z Vladimirjem Putinom dovolil prodajo, dobavo in uvoz dizelskega goriva ruskega izvora do 7. aprila 2027 (OFAC). Bela hiša ni pojasnila, kdo bo gorivo plačal ali kdaj naj bi prispelo (AP). Evropa tega goriva po zakonu ne sme uvažati, zato bo trajnejše olajšanje občutila le, če bo dogovor povečal ponudbo na svetovnem trgu. Preusmeritev obstoječih pošiljk k novim kupcem tega ne bi dosegla.

Dovoljenje, ne še pošiljka

Dovoljenje je izdal OFAC (Urad za nadzor tujega premoženja), služba ameriškega ministrstva za finance, pristojna za izvajanje sankcij. Ne navaja dobavitelja, ladje ali količine. Še vedno prepoveduje plačila z ameriških računov, ki jih imajo ruska centralna banka, državni premoženjski sklad in ministrstvo za finance (obvestilo OFAC).

Navedene količine temeljijo na Trumpovih napovedih. Obljubil je takojšnjo dobavo več kot 300.000 ton, nato pa še dodatne pošiljke v skupni količini več kot 4,8 milijona ton; zadnje naj bi bile odvisne od stanja ruskih rafinerij (Interfax, Reuters). Moskva se je zavezala k manj. Podpredsednik ruske vlade Aleksander Novak je povedal le, da je Rusija pripravljena oktobra začeti dodatne dobave (DW).

Rusija bi morala omiliti tudi lastne omejitve. Njena vlada je 30. septembra podaljšala prepoved izvoza dizelskega goriva za proizvajalce do 31. oktobra; sklicevala se je na motnje v rafinerijah in močno domače povpraševanje (Interfax). Novak naj bi obljubil, da bo prepoved omilil pred tem rokom. Prvi konkreten znak dodatnih količin bi bila objavljena odločitev z določenim datumom.

Zakaj je novo gorivo pomembnejše od novih kupcev

Dizelskega goriva primanjkuje. Svetovni pomorski izvoz dizelskega goriva in plinskega olja, širše skupine goriv, ki obsega dizel in kurilno olje, je od januarja do avgusta v povprečju znašal 4,7 milijona sodčkov na dan, kar je 10 odstotkov manj kot leto prej (IEA). Evropa pomanjkanje občuti na črpalkah. Francija prodaja 10 milijonov sodčkov iz državnih kriznih zalog goriva in ocenjuje, da bo to ceno znižalo za 12–18 centov na liter (francoska vlada).

V primerjavi z evropsko porabo je Trumpova celotna obljuba skromna. Če 4,8 milijona ton pretvorimo po razmerju približno 7,5 sodčka na tono in količino primerjamo s podatki o porabi v EU, dobimo približno devet dni porabe dizelskega goriva in plinskega olja v Uniji (Reuters, Eurostat). Tudi če bi vsaka tona pomenila novo ponudbo, bi dogovor pomanjkanje ublažil, ne pa odpravil.

Od tega, ali gre za dodatno gorivo, je odvisno, kdo bo imel korist. Če bo Rusija predelala in izvozila več, se bo skupna ponudba povečala, cene pa se lahko znižajo na celotnem trgu, tudi v Evropi. Če bodo ameriški kupci zgolj prevzeli pošiljke, ki bi sicer šle drugim uvoznikom, bi se cena v ZDA lahko znižala, medtem ko bi se ti uvozniki ostreje potegovali za preostale pošiljke.

Rusko dizelsko gorivo je bilo že preusmerjeno na druge trge. Po embargu EU leta 2023 sta Brazilija in Savdska Arabija med največjimi kupci ruskega dizla po morju zamenjali Francijo in Nemčijo (EIA). Rusija zasluži z vsako prodajo, ne glede na to, komu proda gorivo. Zato je Volodimir Zelenski dogovor obsodil kot darilo Putinu (Axios). Prevozniki, kmetje in podjetja, ki uporabljajo stroje na dizelsko gorivo, bodo imeli korist le, če gre za dodatne količine.

Poškodbe rafinerij povečujejo verjetnost, da bi šlo za preusmeritev obstoječih pošiljk. Mednarodna agencija za energijo ocenjuje, da je ruska proizvodnja dizelskega goriva približno 30 odstotkov nižja kot leta 2025 (IEA). To je verjetna razlaga, ne pa dokaz. Ali gre za novo gorivo ali preusmeritev, bi pokazali trije podatki: okrevanje proizvodnje v ruskih rafinerijah, rast skupnega pomorskega izvoza dizla namesto zgolj spremembe ciljnih trgov ter evidence o natovarjanju v ruskih pristaniščih.

Dve prepovedi, ki ju dovoljenje ne odpravlja

Zakon, ki ga je ameriški kongres sprejel leta 2022, prepoveduje uvoz ruskih naftnih derivatov v ZDA. Za odpravo prepovedi mora predsednik izdati potrdilo, povezano z mirovnimi pogoji, ki jih sprejme Ukrajina; pred tem se mora posvetovati s kongresom, nato pa velja 90-dnevni čakalni rok (ameriški zakon). Dovoljenje OFAC zajema le sankcijska pravila, ki jih izrecno navaja. Sankcijski zakon, ki ga je Trump podpisal septembra, prepovedi uvoza ni spremenil (To Brief). Ministrstvo za finance ZDA ali ameriška carinska služba morata jasno pojasniti, na kateri pravni podlagi bi ruski tovor lahko prestal carinjenje v ameriškem pristanišču.

Evropska prepoved ostaja nespremenjena. Člen 3m uredbe EU o sankcijah proti Rusiji še vedno prepoveduje uvoz ruskih naftnih derivatov v Unijo (EUR-Lex). Nobeno ameriško dovoljenje ne omogoča raztovarjanja tankerja v Rotterdamu. Evropa lahko pridobi le posredno, če bo na svetovnem trgu več dizelskega goriva.

Dovoljenje samo po sebi ne premakne goriva. Evropski vozniki in prevozniki bodo imeli korist le, če bo Rusija proizvedla dizelsko gorivo, ki ga zdaj ne prodaja že komu drugemu. Novak lahko poda prvi konkreten dokaz: javno objavljeno odločitev o odpravi ruske prepovedi izvoza, ki ji morajo slediti podatki o natovarjanju v ruskem pristanišču.