Trump odložil nove kongresne sankcije proti Rusiji

Donald Trump je začasno zadržal paket novih ameriških sankcij proti Rusiji, še preden bi začel veljati. Z izvršno odredbo z dne 16. oktobra je odložil ukrepe, ki jih je Kongres sprejel, Trump pa jih je septembra podpisal v zakon (Bela hiša, sprejeti zakon). Obstoječe ameriške sankcije in vse sankcije EU ostajajo v veljavi. Washington za zdaj ne stopnjuje pritiska, Evropa pa izvaja svoja pravila, po katerih lahko nekaj ruske energije še vedno zakonito vstopa v EU.

Katere ukrepe odredba zadržuje

Zakon Lindseyja O. Grahama o sankcioniranju Rusije in Irana, ki ga je Trump podpisal 18. septembra, je administraciji določil 30-dnevni rok za ukrepanje. Predvidel je carine v višini do 500 odstotkov za rusko blago ter nove sankcije proti ruskim bankam in tankerjem iz senčne flote, starim ladjam, s katerimi Rusija prevaža nafto mimo zahodnih omejitev (sprejeti zakon).

Najširši ukrep je bila sekundarna carina v višini do 100 odstotkov za blago iz držav, ki največ kupujejo rusko nafto in plin. Ameriški uvozniki bi jo plačali ob uvozu za vse blago, ki ga te države prodajo ZDA, tudi če ne bi bilo povezano z rusko energijo. Trumpova odredba naštete carine začasno zadržuje, enako pa določa za načrtovane omejitve proti ruskim uradnikom, bankam, energetskim podjetjem in ladjam (Bela hiša).

Odredba ohranja vse sankcije, uvedene na podlagi prejšnjih izvršnih odredb, zato trditve, da je Trump odpravil vse ameriške sankcije proti Rusiji, pretiravajo. Odlog nima določenega roka in velja, dokler predsednik ali državni sekretar ne odloči drugače. Zakon je zahteval pisno potrdilo in poročilo Kongresu z obrazložitvijo odločitve (Zakonik ZDA). Bela hiša trdi, da je poslala oboje, objavljena odredba pa navaja le, da je odlog v interesu ZDA.

Ker obrazložitev ni bila objavljena, je najmočnejši argument za odlog širok doseg predvidene carine: zaradi stroškov za energijo bi kaznovala celotna gospodarstva. Madžarska še vedno večino nafte in plina kupuje v Rusiji, kažejo podatki Evropske komisije, o katerih je poročal Portfolio. Ker odredba ni imenovala nobene države, pa nobena evropska vlada ne more trditi, da se je izognila carini, ki bi bila dejansko uperjena proti njej.

Kaj lahko Evropa še stori

Ameriška odredba ne more spremeniti prava EU. Sankcije EU usklajujejo vlade držav članic v Svetu Evropske unije, kjer ima vsaka vlada pravico veta. Ko jih sprejmejo, dobijo obliko uredb, ki se neposredno uporabljajo v vseh članicah, brez prenosa v nacionalno zakonodajo.

Ta pravila ostajajo v veljavi, tudi prepovedi vplutja v pristanišča za tankerje iz senčne flote, uvrščene na seznam. EU je julija na seznam dodala 41 ladij (Svet Evropske unije).

Odlog je ločen od odločitve, ki jo je Washington sprejel teden prej. Ameriško finančno ministrstvo je 9. oktobra izdalo splošno dovoljenje General License 135, ki do 7. aprila 2027 dovoljuje dobavo ruskega dizla v ZDA (OFAC). Voditelji EU so v sklepih vrha 16. oktobra zapisali, da to dovoljenje obžalujejo (Evropski svet), kot smo že poročali (To Brief).

Tudi evropska pravila še dopuščajo uvoz dela ruske energije. Načrt EU za postopno opuščanje plina omogoča nadaljevanje nekaterih dolgoročnih pogodb v prehodnem obdobju, zato v EU še vedno zakonito prihaja nekaj ruskega utekočinjenega zemeljskega plina. Nemška okoljevarstvena organizacija Urgewald je naštela 12,18 milijona ton ruskega arktičnega utekočinjenega plina, ki je med januarjem in septembrom prispel v pristanišča EU; največ septembrskih dobav je prejela Francija (Urgewald).

Kdo je nasprotoval odlogu in česa še nihče ni izmeril

Volodimir Zelenski je posvaril, da bi popuščanje pritiska opogumilo Vladimirja Putina, medtem ko se Ukrajina pripravlja na zimske napade na svoje električno omrežje. Kremeljski odposlanec Kiril Dmitrijev je zadržanje sankcij pozdravil kot zgodovinsko (Guardian).

V Washingtonu so odlogu nasprotovali zakonodajalci obeh strank, med njimi demokrat Chuck Schumer in republikanec Thom Tillis, vendar doslej niso sprožili postopka za razveljavitev odredbe (AP). Nihče še ni izmeril, koliko dodatnih prihodkov, če sploh kaj, odlog prinaša Moskvi.

Nove ameriške sankcije ostajajo zadržane po veljavni odredbi; znova jih lahko uveljavi le predsednik ali državni sekretar. Starejše ameriške in evropske sankcije ostajajo v veljavi. Ker evropska pravila še dopuščajo uvoz dela ruske energije, je pritisk na Moskvo to zimo v veliki meri odvisen od tega, koliko preostalih odprtih poti bodo evropske vlade zaprle, od madžarskih dobav nafte do francoskih terminalov za utekočinjeni zemeljski plin.