Turčija izpodbija grško dovoljenje za kabel

Grčija je 6. novembra dovolila raziskave morskega dna za projekt Great Sea Interconnector, podmorski kabel, ki naj bi Ciper povezal s celinskim evropskim elektroenergetskim omrežjem (grško zunanje ministrstvo, Reuters). Turčija je istega dne pisno odgovorila, da del trase poteka čez epikontinentalni pas, ki ga je leta 2020 prijavila pri Združenih narodih. Za raziskave na tem območju je po njenem potrebno njeno soglasje, ki ga ni dala (turški register obvestil, turško zunanje ministrstvo). V soboto zgodaj zjutraj je zadnji zabeleženi položaj raziskovalne ladje Abeille Marengo kazal, da miruje v pristanišču Heraklion na Kreti (MyShipTracking).

Dovoljenje in nasprotna trditev

Obe vladi sta svoja stališča sporočili z opozorili NAVTEX, radijskimi obvestili za ladijski promet na določenem območju. Grška postaja v Heraklionu je ladje pozvala, naj se izogibajo raziskovalni trasi od Krete proti Cipru (grška hidrografska služba). Turška postaja v Antaliji je odgovorila, da del trase poteka čez epikontinentalni pas, ki ga je Ankara leta 2020 prijavila pri Združenih narodih. Gre za območje morskega dna zunaj teritorialnih voda, nad katerim država uveljavlja izključne pravice (turški register obvestil). Turško zunanje ministrstvo je raziskave označilo za pomorsko znanstveno dejavnost in sporočilo, da zanje ni dalo soglasja (turško zunanje ministrstvo).

Obvestilo NAVTEX je varnostno opozorilo, ne dovoljenje ali odločitev o morski meji. Dovoljenje je Atene izdale istega dne, ko je zunanji minister Giorgos Gerapetritis podpisal soglasje, za katero je zaprosil francoski izvajalec Nexans (grško zunanje ministrstvo, Reuters).

Ankara trdi, da raziskav brez njenega soglasja ni mogoče izvesti. Atene so dovoljenje izdale, ne da bi ga zahtevale. Nobena prestolnica ne sprejema izhodišča druge o tem, čigava razmejitev velja na odseku med Kreto in Ciprom.

Če trasa ostane sporna, bo največ plačal Ciper

Ciper je edina članica EU, ki še ni povezana z evropskim celinskim elektroenergetskim omrežjem. Rešitev naj bi bil približno 898 kilometrov dolg kabel, za katerega je EU namenila okoli 657 milijonov evrov (Evropska komisija, CINEA). Evropska sredstva lahko financirajo gradnjo, ne morejo pa odločiti, kdo sme raziskati traso. Posledice nerešenega vprašanja si države ne delijo enakomerno; večji del stroškov nosi Ciper.

Po poročanju časnika Cyprus Mail Ciper krije 63 odstotkov stroškov gradnje odseka med Kreto in Ciprom, Grčija pa 37 odstotkov. Ocena znaša 1,9 milijarde evrov in naj bi se zvišala, približno 40 odstotkov raziskav morskega dna pa še ni končanih (Cyprus Mail). Dokler raziskave niso končane, ostajata odprta tako končna trasa kot končna cena.

To ni prvi zastoj pri projektu. Julija 2024 so se grške in turške vojaške ladje za približno 40 ur soočile blizu otoka Kasos (eKathimerini). Upravljavec projekta sporoča, da je končal raziskave na dodeljenem odseku, preostanek trase proti Cipru pa še ni raziskan (ADMIE). Abeille Marengo je konec oktobra prispela na Kreto, da bi nadaljevala prekinjeno delo (OT, To Brief).

Turško nasprotovanje je selektivno. Turčija je soglašala z raziskavami za ločen telekomunikacijski kabel v bližnjih vodah, poroča Cyprus Mail (Cyprus Mail). Za električni kabel soglasja ni dala. Razlika kaže, da je sporno predvsem politično ozadje projekta, ne raziskovanje morskega dna samo po sebi.

Zadnji signal sistema AIS, prek katerega ladje samodejno oddajajo podatke o svoji identiteti in položaju, je 7. novembra ob 00.20 po univerzalnem koordiniranem času kazal, da Abeille Marengo stoji v pristanišču Heraklion; do sobotnega jutra njenega odhoda niso zabeležili (MyShipTracking). Satelitsko sledenje ima vrzeli, zato oddani podatki ne dokazujejo, da bodo raziskave ostale ustavljene. Pokažejo pa, kje je spor: Ankara uveljavlja pravico do soglasja za traso, ki jo je odobrila Grčija, obvestila pa ne razrešijo morske meje in ne povedo, ali so se dela na spornem območju sploh začela.