Turčija zahteva besedo pri meritvah kabla do Cipra

Two capitals claim the authority to approve work beneath the same sea.
Kompozicija slike · tobrief- 10/11/2026*Abeille Marengo* leaves Crete for the survey campaignThe French-flagged vessel departed Heraklion. The project operators said it would calibrate equipment befor…
- 10/11/2026Turkey claims consent for the vessel’s workAfter the vessel sailed, Turkey issued NAVTEX 1127/26 for two survey lines toward Cyprus, saying the work h…
- 11/11/2026Greece rejects Turkey’s new NAVTEXThe Heraklion station issued counter-notice 1441/26 shortly after midnight local time, calling Turkey’s not…
Ladja Abeille Marengo pod francosko zastavo je 10. novembra izplula iz Herakliona, da bi za projekt Great Sea Interconnector raziskala morsko dno južno od otokov Kasos in Karpatos. Električni kabel naj bi povezal Ciper s Kreto (AMNA). V nekaj urah je Turčija objavila obvestilo, da je raziskava potekala z njenim soglasjem; le štiri dni prej je sporočila, da ga ni dala (Euro2day, Cyprus Mail). Atene in Nikozija pravita, da so za dovoljenje zaprosili le njiju. Francoska diplomatska nota, ki bi lahko pojasnila izmenjavo, še ni objavljena.
Dve obvestili, dve trditvi o pristojnosti
Turško obvestilo območje raziskave umešča na epikontinentalni pas, do katerega si Ankara lasti pravice. Gre za morsko dno ob obali, kjer država uveljavlja izključne pravice do naravnih virov (To Vima). V obvestilu nato piše, da je Turčija dala soglasje za raziskavo (Euro2day). Obe poročili objavljata besedilo obvestila, vendar ne presojata njegove pravne podlage.
NAVTEX je varnostno obvestilo za plovila. Mornarje opozarja na nevarnosti, ne izdaja pa dovoljenj in ne določa meja (IMO). Z njim lahko država svoje stališče zabeleži v uradnem obvestilu.
Grčija je še isti večer odgovorila s svojim navigacijskim opozorilom ter turško obvestilo označila za nepooblaščeno in brez pravne veljave (Athina 9.84). Grško zunanje ministrstvo sporoča, da turško obvestilo nima pravnih posledic za raziskavo, ki jo je odobrila Grčija (Greek Foreign Ministry).
Grško opozorilo se sklicuje na tri grške odločbe o odobritvi del, od katerih je najnovejša z dne 6. novembra (Athina 9.84). Deli obeh raziskovalnih tras segajo v izključno ekonomsko cono, kjer država uveljavlja izključne pravice do ribolova, črpanja surovin in gradnje, ali na epikontinentalni pas, do katerega si pravice lasti Grčija. Atene zato menijo, da je odobritev raziskave njihova pristojnost, ne pristojnost Ankare.
Ciper je zavzel enako stališče. Vladni tiskovni predstavnik Konstantinos Letymbiotis je povedal, da sta za dovoljenje zaprosili le Grčija in Ciper (Philenews). Grški minister za energijo Stavros Papastavrou je v parlamentu dejal, da je Turčija objavila soglasje, za katero je ni nihče zaprosil.
Francoska nota, ki je nihče ni videl
Francija je Turčiji poslala diplomatsko noto. Grški vladni tiskovni predstavnik Pavlos Marinakis je 9. novembra povedal, da je Pariz Ankari poslal uradno pisno sporočilo med državama zaradi varnosti plovbe, vendar ga ni želel objaviti (Greek government). Poudaril je, da so dovoljenja ločeno vprašanje.
Po Marinakisovih besedah je šlo za obvestilo, ki Turčiji ni priznavalo nobenih pravic. Turško obvestilo pa ne navaja številke dovoljenja, datuma ali vlagatelja (To Vima). Noben objavljeni dokument ne kaže, da bi Ankara prejela prošnjo za dovoljenje. Tudi vsebina francoske note ni javno znana.
Ankara je spremenila stališče. Šestega novembra je zahtevala usklajevanje in sporočila, da ni dala soglasja (Cyprus Mail), kot smo takrat že poročali (To Brief). Zdaj javno trdi, da je z raziskavo soglašala, čeprav objavljena obvestila ne kažejo, da bi kdo zaprosil za turško dovoljenje.
Turčija spremembe ni pojasnila. Ena od možnih razlag, ki izhaja iz zaporedja obvestil, ne pa iz izjav turške strani, je, da želi Ankara pred začetkom polaganja kabla v uradnih dokumentih pustiti sled »usklajevanja«. Atene bi morale takšno navedbo zanikati na vsaki naslednji stopnji.
Zakaj je na morskem dnu tudi evropski denar
Evropska unija projekt, ki bi Ciper povezal s celinskim elektroenergetskim omrežjem, uvršča med projekte skupnega interesa, s katerimi daje prednost čezmejni infrastrukturi. Zanj je že namenila približno 657 milijonov evrov iz Instrumenta za povezovanje Evrope, evropskega sklada za infrastrukturne projekte (European Commission). Francoski vlagatelj Meridiam ima večinski delež v projektni družbi (GSI), zato sta za kablom tudi francoski kapital in francoska diplomacija.
Bruselj lahko kabel financira in ga uvrsti med prednostne projekte. Ne more določiti morske meje med Grčijo in Turčijo ali izdati dovoljenja za raziskavo, zato pravni spor ostaja v rokah nacionalnih vlad.
Ladja je izplula, vendar doslej objavljeni podatki o njeni poti še ne kažejo, da bi merila sporno območje južno od Kasosa. Njeno napredovanje spora ne bo razrešilo. Grčija pravi, da je delo odobrila, Turčija pa, da je zanj dala soglasje; obe trditvi o pristojnosti sta zdaj zabeleženi in si nasprotujeta. Pariz bi lahko z objavo note vsaj pojasnil, kaj je sporočil Ankari. S tem bi bila znana vsebina francoskega sporočila, ne pa tudi to, katera prestolnica je imela pravico odobriti raziskavo.
Details about this article
- Model:
- claude-opus-5-5
- Generated:
- 11/11/2026, 2:07:10 AM
- Pipeline run:
- eu_pipeline_20261111_005008
- Watermark:
- SynthID (Google's invisible watermark)
- Human review:
- None before publication