ZDA pritiskajo na Kijev zaradi napadov na rafinerije

Odposlanca Donalda Trumpa Steve Witkoff in Jared Kushner sta 9. oktobra v Miamiju skoraj osem ur pritiskala na Ukrajino, naj preneha napadati ruske naftne rafinerije (Axios). Po navedbah Financial Timesa sta opozorila, da bi ZDA lahko prekinile izmenjavo obveščevalnih podatkov, če Kijev še naprej ne bi upošteval zahtev Washingtona. Washington je to izmenjavo že enkrat ustavil, Evropa pa lahko nadomesti le njen del.

Opozorilo, zanikanje in dogovor o dizlu

Witkoffov javni povzetek pogovorov navaja, da so se evropske vlade, Evropska komisija in Nato pridružili pogovorom o pripravah na zimo in varnostnih jamstvih, dogovora pa ne omenja (AFP). Ne povzetek ne medijska poročila ne navajajo, kateri Evropejci, če sploh kdo, so slišali sporni del pogovora.

Po različici časnika Financial Times je šlo za pogojno opozorilo. Ukrajinski udeleženec je časniku povedal, da je bila ustavitev napadov »odločna zahteva« ameriškega predsednika (Financial Times). To kaže na pritisk glede prihodnjih ukrepov, ne pa na odločitev, da bi ZDA izmenjavo že prekinile.

Axios gre dlje in navaja ukrajinskega uradnika, ki govori o neposredni grožnji. Ameriški uradnik, neposredno seznanjen s pogovorom, jo zanika in pravi, da sta odposlanca Kijev le spomnila, da ZDA dobavljajo strelivo in obveščevalne podatke (Axios). Tudi zanikanje potrjuje, da je bila ameriška podpora del spora. Nobeno poročilo ne kaže, da bi se izmenjava podatkov dejansko ustavila.

Isti uradnik je dejal, da Trump napade na rafinerije krivi za visoke cene goriva v ZDA. Na dan pogovorov je Trump po telefonskem pogovoru z Vladimirjem Putinom napovedal dogovor, ki naj bi ruski dizel vrnil na svetovne trge (n-tv). Ameriško ministrstvo za finance je nato izdalo licenco za trgovanje z ruskim dizlom, ki bi ga ameriške sankcije sicer prepovedovale. Velja do 7. aprila 2027, Moskvi pa ne nalaga, naj preneha napadati ukrajinsko električno omrežje (OFAC).

Zakaj Kijev nadaljuje napade

Kijev želi vzajemno premirje, ne enostranske ustavitve napadov. Zelenski je 22. septembra dejal, da je Ukrajina pripravljena na energetsko premirje z Rusijo, a dodal, da o enostranski ustavitvi ni bilo govora (Reuters).

Napadi so Zelenskijev pogajalski vzvod. Medtem ko se ruski predelovalni sektor spopada s posledicami ukrajinskih napadov, je IEA v analizi ocenila, da je junijska proizvodnja znašala približno 3,8 milijona sodčkov na dan, okoli 30 odstotkov manj kot leto prej (IEA). Ta podatek ne pove, kolikšen del upada so povzročili napadi, kaže pa, koliko proizvodnje bi Moskva lahko znova pridobila. Rusija je medtem pred zimo močno poškodovala ukrajinsko električno omrežje (To Brief), zato bi se Kijev z enostransko ustavitvijo napadov odpovedal vzvodu, ki ga ima zaradi ruskih napadov na lastno energetiko.

Kaj Evropa lahko nadomesti in česa ne

Washington je ta vzvod že uporabil. Direktor ameriške Centralne obveščevalne agencije (CIA) John Ratcliffe je 5. marca 2025 potrdil prekinitev izmenjave obveščevalnih podatkov; ustavila se je večina izmenjave prek vojaških kanalov (Washington Post). Obnovili so jo 11. marca po pogovorih v Džedi (AP). Hkrati so zamrznili ameriško vojaško pomoč, zato stroška same izgube obveščevalnih podatkov nikoli niso izmerili.

Tveganje je konkretno: Ukrajina se pri izbiri ciljev zanaša na ameriške satelitske posnetke, za razporeditev zračne obrambe pa na ameriška opozorila o prihajajočih ruskih napadih (Washington Post).

Francija je med prekinitvijo leta 2025 Ukrajini še naprej posredovala lastne obveščevalne podatke, pridobljene z zmogljivostmi, ki niso odvisne od Washingtona (Reuters). Pariz ni nikoli podrobneje pojasnil, kaj je posredoval, zato obseg nadomestne podpore ni znan.

Največje omejitve so drugje. IISS je januarja 2026 ZDA opisal kot edinega ponudnika vesoljskega opozarjanja na izstrelitve balističnih raket za Evropo: ameriški sateliti izstrelitve zaznavajo z orbite (IISS). Le Monde je marca 2025 poročal, da zavezniki Ukrajini morda ne bi mogli posredovati obveščevalnih podatkov, ki izvirajo iz ZDA, brez ameriškega soglasja (Le Monde).

Prvi politični odziv Evrope je usmerjen v napade, ne v obveščevalne podatke. Estonski premier Kristen Michal je 10. oktobra predlagal, naj se na naslednjem zasedanju Evropskega sveta (vrhu voditeljev držav članic EU) pogovorijo o hitrejši pomoči Ukrajini pri uničevanju ruskih rafinerij (ERR). Njegov predlog ne odgovarja na vprašanje, kdo bi nadomestil ameriške obveščevalne podatke, če bi jih Washington prenehal deliti.

Ne glede na to, katere besede sta odposlanca uporabila, je Washington v sporu o ukrajinski vojni strategiji izpostavil svojo obveščevalno podporo in jo v preteklosti že prekinil. Evropa lahko zagotovi del lastnih podatkov. Varnostno jamstvo za Ukrajino, ki je odvisno od ameriškega satelitskega opozarjanja na izstrelitve balističnih raket, pa še vedno ostaja v rokah Washingtona.