Ameriški vojaški dostop do Grenlandije čaka na glasovanje

Washington ima podpisan sporazum o širokem vojaškem dostopu do Grenlandije, vendar pravice še ne veljajo. Sporazum, ki so ga Danska, Grenlandija in ZDA 22. septembra podpisale v New Yorku, bi ameriškim vojaškim letalom dovolil prelete in pristanke kjer koli na otoku, ameriškim državnim plovilom pa plovbo pod gladino v grenlandskih teritorialnih vodah (podpisano dansko besedilo). Veljati bo začel šele, ko ga bosta odobrila parlamenta v Kopenhagnu in Nuuku. Nove lokacije, ki jih določa, še niso zarisane na zemljevidu.

Kaj bi pridobil Washington

Šlo bi za trajne pravice. Ko bo sporazum začel veljati, za vsak prelet, pristanek ali plovbo ne bo potrebna nova odločitev vseh treh vlad (besedilo sporazuma, objavljeno v Beli hiši).

To bi razširilo območje delovanja ameriške vojske. Že sporazum iz leta 1951 je ZDA podelil obsežne pravice, vendar le na dogovorjenih obrambnih območjih, namenjenih vojaški uporabi (sporazum iz leta 1951). Norveška analiza člen za členom pravice do premikov po celotnem otoku in izrecen dostop pod gladino razume kot resnično razširitev teh pooblastil (Samfunn og politikk). ABC News je bil previdnejši in opozoril, da nove določbe morda ne presegajo vseh pravic, ki jih ZDA že imajo (ABC News).

Washington sporazum predstavlja širše, kot izhaja iz njegovega besedila. Donald Trump je govoril o trajnem nadzoru, Bela hiša pa je v sporočilu trdila, da ta ZDA zagotavlja trajen nadzor nad njihovimi varnostnimi interesi (sporočilo Bele hiše). Podpisano besedilo potrjuje dansko suverenost in Grenlandcem priznava status ljudstva s pravico do samoodločbe (podpisano dansko besedilo). Berlin je podprl takšno razumevanje: kancler Friedrich Merz je pozdravil rešitev, doseženo s soglasjem in skladno z mednarodnim pravom (izjava nemškega kanclerja).

Območja brez zemljevida

Sporazum ZDA dovoljuje širitev obstoječe baze Pituffik Space Base. Dodaja še Narsarsuaq, nekdanje ameriško letalsko oporišče na jugu, in Mestersvig na vzhodni obali (podpisano dansko besedilo). V prvem poročilu To Brief smo te nove lokacije poimenovali baze (To Brief). Pogodba jih opredeljuje kot obrambna območja, enake vrste kot po starem sporazumu. Reuters v besedilu ni našel podatkov o številu vojakov ali časovnici, zato se morajo strani še dogovoriti o njihovem obsegu, zasnovi in datumu odprtja (razlaga Reutersa).

Vsak predlog za dodatno lokacijo obravnava skupni odbor treh vlad. Če v 90 dneh ne doseže soglasja, vprašanje prevzamejo namestniki ministrov, nato pa ministri (besedilo sporazuma, objavljeno v Beli hiši). Besedilo ne določa, kaj se zgodi, če se tudi ministri ne dogovorijo.

Grenlandska podjetja imajo pri gradbenih naročilih prednost. Na to je opozorilo nemško poročanje (Der Spiegel). Sporazum ne določa vrednosti naročil in ne zagotavlja delovnih mest.

Kaj lahko obljubijo današnje vlade

Sporazum bo začel veljati šele, ko Washington z diplomatsko noto obvestijo, da sta Danska in Grenlandija končali parlamentarna postopka. To pomeni, da ga morata odobriti Folketing, danski parlament, in Inatsisartut, grenlandski parlament (podpisano dansko besedilo, razlaga Reutersa). Doslej se taka nota še ni pojavila.

Sporazum poskuša zavezati tudi neodvisno Grenlandijo, ki še ne obstaja. Če otok postane neodvisen, morata danska in grenlandska vlada zagotoviti, da bo nova država ostala članica Nata (podpisano dansko besedilo). Zagotoviti morata tudi, da bo prevzela obveznosti Danske iz sporazuma.

Za nobeno od teh obljub ne moreta v celoti jamčiti. Grenlandski zakon o samoupravi iz leta 2009 odločitev o neodvisnosti prepušča prebivalcem Grenlandije (Zakon o samoupravi). Če bi morala neodvisna Grenlandija v Nato vstopiti kot nova članica, 10. člen Severnoatlantske pogodbe zahteva soglasje vseh sedanjih članic (Severnoatlantska pogodba). Vsaka evropska članica Nata ima tako besedo pri zavezi, ki so jo podpisale tri druge vlade.

S podpisom so strani potrdile izpogajano besedilo, pravni dostop pa je še vedno odvisen od odobritve obeh parlamentov. Ko bo sporazum začel veljati, ne bo imel datuma izteka; vsaka sprememba bo zahtevala soglasje vseh treh pogodbenic, tudi Washingtona (podpisano dansko besedilo). Zato sta prihajajoči glasovanji v Folketingu in Inatsisartut zadnji znani možnosti, da preprečita uveljavitev novih določb. Pred glasovanjem morata vladi Danske in Grenlandije poslancem jasno pojasniti, kje bodo potekale meje novih obrambnih območij in kaj se bo zgodilo, če se ministri ne bodo mogli dogovoriti o prihodnjih lokacijah.